ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Maj 2017
PTSČPSN
 
123 4567
891011121314
1516 17 1819 2021
2223 24 25262728
293031

Informacija za lastnike zemljišč

Redki so ljudje na svetu, ki se lahko pohvalijo, da živijo nekaj minut od območja, ki ga Združeni narodi priznavajo kot pomembno za vse človeštvo. Prebivalci na in okoli Ljubljanskega barja imajo ta privilegij od leta 2011. V letošnjem januarju so ižanska kolišča dobila še dodaten sijaj z vladnim odlokom, ki jim je prinesel status spomenika državnega pomena (UL RS 002/2014). Vendar, kaj je vzrok, da je ta delček Slovenije tako pomemben? Kaj ta dva statusa pomenita za lastnike parcel, domačine, državo, svet?

Dve skupini ižanskih kolišč sta del 111 najdišč, ki skupaj tvorijo samostojen vpis na UNESCO seznam Svetovne dediščine. Alpska jezera in mokrišča so edina območja na svetu, ki omogočajo natančno sledenje razvoja prazgodovinskih kultur. Zabeležen je čas od prihoda kmetijstva s stalno poselitvijo v predalpski svet do železne dobe. Očem skriti ostanki kolišč so se v barjih in jezerih odlično ohranili. V primerjavi z drugimi arheološkimi najdišči izstopajo po izpovednosti in predstavljajo zakladnico podatkov za mnoge raziskovalce. Ko govorimo o ostankih kolišč, opisujemo zemeljske plasti, v katerih so sledovi nastanka, življenja in propada naselja. Tu so se odlagali predmeti, ki jih je človek izdelal, uporabljal, kot so orodja, lončenina, hrana, obleka, deli stavb … Sledi paleookolja so ohranjene v obliki fosilnih ostankov rastlin in živali. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, kako se je v preteklosti spreminjalo podnebje ter z njim rastlinstvo in živalstvo. Tako nam v perspektivo postavi trenutne globalne spremembe podnebja.

Na drugi strani pomeni status državnega spomenika najvišje priznanje države posamezni kulturni dediščini. Kolišča na Igu so dobila omenjeni status z obrazložitvijo, da so: »... priča posebnega načina stalne poselitve tega obrobja Alp. Izkazujejo razvoj in tehnološki napredek zgodnjih kmetovalcev in so dragocen arheološki vir.« Ižanska kolišča so znana predvsem zaradi pionirskih znanstvenih raziskav te vrste naselbin v srednji Evropi. Te raziskave so omogočile kasnejši razvoj arheološke stroke v Sloveniji.

 

Slika:
Zemljevid prikazuje spomeniško območje kolišč (Register nepremične kulturne dediščine RS). Številke parcel znotraj spomeniškega območja najdete na spletni strani Krajinskega parka Ljubljansko barje (prostorski informacijski sistem) ali v Uradnem listu 002/2014.

Da ohranimo vse omenjene lastnosti kolišč, moramo ohraniti naravo, ki jih varuje že toliko tisočletji. To je eden redkih krajev, kjer naravna in kulturna dediščina potrebujeta iste pogoje za njihovo ohranitev prihodnjim generacijam. Celotno območje kolišč je znotraj prvega varstvenega območja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Dodatnih sprememb pri uporabi zemljišč na območju spomenika ni. Varstveni režim spomenika državnega spomenika (UL RS 002/2014) v večji meri sovpada z varstvenim režimom prvega varstvenega območja Krajinskega parka Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008). Če ju povzamemo, lahko rečemo, da so ekstenzivni travniki najboljši način za ohranitev kolišč in narave. Druge oblike obdelave zemlje lahko poškodujejo ostaline kolišč ter jih izpostavijo zraku, kar pomeni njihov propad. Na drugi so stalno vlažna tla ključna za ohranitev arheoloških ostalin. Izpostaviti je potrebno tudi mednarodno obveznost do ohranitve stanja kolišč, saj so neločljiv del preostalih 109 najdišč. V primeru poškodovanja ali uničenja najdišča se bi postavilo pod vprašaj vpis vseh preostalih lokacij kolišč na seznam Svetovne dediščine.

Velike obveze do ohranitve stanja narave in posledično ostalin kolišč prinašajo tudi potencialno velike priložnosti. Za njihov razvoj je potreben čas in usklajeno sodelovanje stroke z javnim in zasebnim sektorjem ter posamezniki. Na Ljubljanskem barju in okolici se domačini vedno bolj identificirajo s preteklostjo svojega prostora. To je najverjetneje tudi ključ, da bomo na svojo dediščino ponosni tudi dolgo časa.

 

Dejan Veranič