ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

November 2014
PTSČPSN
 
12
3456789
101112 13 141516
17181920212223
24252627282930

Kolišča na Ljubljanskem barju kot del svetovne kulturne dediščine

Ljubljansko barje, ki je v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane v Sloveniji, cenimo kot enkratno kulturno krajino. Njene vrednote so preplet pomenov, simbolov in asociacij, ki jih v nas idilična pokrajina zbujaja, bogata narava, kulturni spomeniki in območja ter še posebej arheološka najdišča.


Dokazi o tisočletja stari kulturi jezercev so ohranjeni v barjanski zemlji. Del teh ostalin so arheologi izkopali in so danes na vpogled v Mestnem muzeju v Ljubljani, Narodnem muzeju Slovenije, Stalni razstavi Koliščarjev na Igu.

 

 



Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu, 4. tisočletje pr.n.št.
(Vir: Narodni muzej Slovenije, Igor Rehar)

 

Leta 1875 so v bližini Iga na Ljubljanskem barju, severno od današnjega Iga, pri poglabljanju obcestnega jarka, Resnikovega grabna, odkopali vertikalne kole, ostanke lončenine in pokosti. O najdbi je bil obveščen Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod ravnateljstvom Karla Deschmanna. To se je zgodilo dobrih dvajset let po odkritju kolišč v Švici. Od tedaj je bilo na več kot 150 kvadratnih kilometrih barjanskih površin odkritih 40 prazgodovinskih koliščarskih naselbin. Te so s prekinitvami živele v obdobjih neolitika, eneolitika (bakrene dobe) in bronaste dobe, t. j. v času od 4600 do 1500 p.n.št., ko je današnjo poplavno ravnino na Ljubljanskem barju še prekrivalo jezero. Sicer so kolišča okoli Alp postavljali med 5000 in 500 pr.n.št. Kar je skoraj še enkrat daljše obdobje od trajanja sočasnega Starega Egipta. Koliščarji, ki  poseljevali obrobja tedanjega jezera, niso bile izolirane skupnosti. Analize sekir in drugih kamnitih najdb kažejo, da so vseskozi vzdrževali stike z Balkanom, od 4. tisočletja dalje pa tudi z območji na severu Apeninskega polotoka in globoko v Alpah. Raziskave na sorodnih naselbinah okoli alpske verige v Srednji Evropi kažejo, da lahko govorimo o številnih kulturnih raznolikosti, kot tudi medsebojnih vplivih zgodnjih poljedelskih skupnosti. 

Označena so kolišča na Ljubljanskem barju. Z rdečo črto je označeno UNESCO območje na Igu. 

 

V vlažnih tleh se zaradi specifičnih in stabilnih okoljskih danosti prvovrstno ohranijo predmeti organskega izvora tudi več tisoč let.

Med najbolj imenitne najdbe moremo šteti ostanke lesenega kolesa, do sedaj najstarejše najdeno kolo z osjo na svetu. Staro je med 5200 in 5150 leti. Poleg kolesa je znan tudi idol, ki ga je našel Dežman in ima upodobljeno tuniko z vzorci.

 

Kolišča v okolici Iga na prestižnem UNESCO Seznamu kulturne dediščine

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema skupinama devetih kolišč pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Vse države so predhodno poskrbele za vpis te arheološke dediščine na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine. Predaji dokumentacije Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu dne 26. 1. 2010 so sledili natančni kabinetni in terenski pregledi strokovnih svetovalnih teles Centra za svetovno dediščino. Odbor za svetovno dediščino je kandidaturo obravnaval poleti 2011 in se odločil za vpis na seznam.

V arheološkem muzeju Laténium v Neuchâtelu v Švici je Slovenija 9. septembra 2011 tudi uradno prejela certifikat UNESCO Svetovna dediščina za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča okoli Alp so del Svetovne dediščine od junija 2011, iz Slovenije sta vključeni dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju.

Okoli 1000 naselji na mokrotnih tleh na Alpskem območju.

 

V sklopu priprav na vpis kolišč z Ljubljanskega barja na UNESCO Seznam svetovne dediščine je KP Ljubljansko barje, v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, Narodnim muzejem Slovenije, Ministrstvom za kulturo ter Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, pripravilo zloženko z osnovnimi informacijami o kulturi kolišč Ljubljanskega barja. Zloženka je izšla v slovenski , angleški, nemški in italijanski različici. Lahko jo natisnete sami, ali pa naročite po elektronski pošti krajinskega parka (info@ljubljanskobarje.si).

Oznaka UNESCO je priznanje svetovne javnosti, da tudi slovenska kolišča pri Igu sodijo med dediščino vseh zemljanov. Hkrati zavezuje države k načrtom urejanja, opazovanja in nadziranja ter k aktivnemu varstvu spomenikov.
 

Prisluhnete lahko tudi prispevku  oddaje Sledi časa na 1. programu Radia Slovenija  z naslovom Tudi dve kolišči na Unescovem seznamu kulturne dediščine

 

Tudi kolišča so ogrožena

Izkušnje kažejo, da je mnogo najdišč koliščarskih naselbin brez ustreznega varstva ogroženih. Gradbeni načrti, odvodnjavanja in zniževanje talne vode so akutna nevarnost za obrežne in barjanske naselbine. Okoljske in podnebne spremembe povzročajo, da erozija dokončno uniči več tisoč let stare naselbinske ostanke.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  Odkopan drevak
  (Vir: Mestni muzej Ljubljana)

 

Za več informacij si lahko prenesete Informativno brošuro "Kolišča na jezerih in barjih okoli Alp” (PDF).