ljubljansko barje
SLO ENG  

Kolišča na Ljubljanskem barju kot del svetovne kulturne dediščine

Ljubljansko barje v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane v Sloveniji cenimo kot enkratno kulturno krajino. Njene vrednote so preplet pomenov, simbolov in asociacij, ki jih v nas zbujajo idilična pokrajina, bogata narava, kulturni spomeniki in območja ter še posebej arheološka najdišča.


Razen v muzejih ali globoko pod barjanskimi tlemi danes ni več mogoče videti dokazov o tisočletja stari kulturi, ki si je kot prva za svoj dom izbrala tedaj še ojezerjeno barje. Ostanki kolišč naj bi segali v paleolitik (staro kameno dobo).

Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu , 4. tisočletje pr.n.št.
(Vir: Narodni muzej Slovenije, Igor Rehar)

Leta 1875 so v bližini Iga na Ljubljanskem barju, severno od današnjega Iga, pri poglabljanju obcestnega jarka, Resnikovega grabna, odkopali ostanke vertikalnih kolov, ostanke lončenine in stare kosti. O najdbi je bil je bil obveščen Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod ravnateljstvom Karla Deschmanna. To se je zgodilo dobrih dvajset let po odkritju kolišč v Švici. Od tedaj je bilo na več kot 150 kvadratnih kilometrih barjanskih površin odkritih 40 prazgodovinskih koliščarskih naselbin. Te so s prekinitvami živele v obdobjih neolitika, eneolitika (bakrene dobe) in bronaste dobe, t. j. v času od prve polovice petega do prve polovice drugega tisočletja pred našim štetjem, ko je današnjo poplavno ravnino na Ljubljanskem barju še prekrivalo jezero. Koliščarji, ki so v posameznih obdobjih poseljevali obrobja tedanjega jezera, niso bili vase zaprte skupnosti. Analize sekir in drugih kamnitih najdb kažejo, da so vseskozi vzdrževali stike z Balkanom, od 4. tisočletja dalje pa tudi z območji na severu Apeninskega polotoka in globoko v Alpah. Raziskave na sorodnih naselbinah okoli alpske verige v Srednji Evropi kažejo, da lahko govorimo o neke vrste civilizaciji, ki je zaživela že precej pred obdobjem, ko so v Egiptu gradili znamenite Velike piramide, in ga na Ljubljanskem barju tudi nekoliko preživela.

V vlažnih tleh se zaradi specifičnih in stabilnih okoljskih danosti prvovrstno ohranijo predmeti organskega izvora tudi več tisoč let.

Med najbolj imenitne najdbe moremo šteti ostanke lesenega kolesa, do sedaj najstarejše najdeno kolo z osjo na svetu. Staro je približno 5200 let.

Ljubljansko barje je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.


Kolišča v okolici Iga na prestižnem UNESCO Seznamu kulturne dediščine

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Vse države so predhodno poskrbele za vpis te arheološke dediščine na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine. Predaji dokumentacije Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu dne 26. 1. 2010 so sledili natančni kabinetni in terenski pregledi strokovnih svetovalnih teles Centra za svetovno dediščino. Odbor za svetovno dediščino je kandidaturo obravnaval poleti 2011 in se odločil za vpis na seznam.

V arheološkem muzeju Laténium v Neuchâtelu v Švici je Slovenija 9. septembra 2011 tudi uradno prejela certifikat UNESCO Svetovna dediščina za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča okoli Alp so del Svetovne dediščine od junija 2011, iz Slovenije sta vključeni dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju.

V sklopu priprav na vpis kolišč z Ljubljanskega barja na UNESCO Seznam svetovne dediščine je KP Ljubljansko barje, v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, Narodnim muzejem Slovenije, Ministrstvom za kulturo ter Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, pripravilo zloženko z osnovnimi informacijami o kulturi kolišč Ljubljanskega barja. Zloženka je izšla v slovenski in angleški različici. Lahko jo natisnete sami, ali pa naročite po elektronski pošti krajinskega parka (info@ljubljanskobarje.si).

Oznaka UNESCO je namenjena varstvu najdišč, kjer so bila kolišča, in zavezuje države k načrtom urejanja, opazovanja in nadziranja ter k aktivnemu varstvu spomenikov.
 

Prisluhnete lahko tudi prispevku oddaje Sledi časa na 1. programu Radia Slovenija z naslovom Tudi dve kolišči na Unescovem seznamu kulturne dediščine

 

Tudi kolišča so ogrožena

Izkušnje kažejo, da je mnogo najdišč koliščarskih naselbin brez ustreznega varstva ogroženih. Gradbeni načrti, odvodnjavanja in zniževanje talne vode so akutna nevarnost za obrežne in barjanske naselbine. Okoljske in podnebne spremembe povzročajo, da erozija dokončno uniči več tisoč let stare naselbinske ostanke.

 

Odkopan drevak
(Vir: Mestni muzej Ljubljana)