ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2017
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Tujerodne in invazivne tujerodne vrste

Le redko kdo še pomni čase po drugi svetovni vojni, ko so že prvo pomlad po osvoboditvi stekle množične delovne akcije zatiranja koloradskega hrošča. Z migracijami, ki sta jih prinesli svetovni vojni, se je po evropskih krompirjevih poljih razširil koloradski hrošč in ogrožal pridelek ter s tem že tako ogroženo prehransko varnost opustošene in lačne Evrope. Do danes ostaja koloradski hrošč, ki že s svojim poimenovanjem nakazuje svojo »tujerodnost«, sinonim grožnje, ki jo človeku predstavlja invazivna tujerodna vrsta. Od tedaj je minilo več kot pol stoletja in zaradi boljših prometnih povezav, dostopnejših sredstev prevoza in globalizacije trgovine se število invazivnih tujerodnih vrst tudi izredno hitro povečuje. Vse več je vrst, ki se hitro širijo, nekatere med njimi vdirajo tudi v naravna okolja. Vrste, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile prisotne, naselil človek, imenujemo tujerodne vrste. Tiste tujerodne vrste, ki povzročajo ali pa potencialno lahko povzročijo škodo v okolju, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali krajše invazivke.

Zlata rozga je najbolj razširjena invazivka na Ljubljanskem barju


Vplivi tujerodnih vrst
Tujerodne vrste v obdobju takoj po vnosu v novo okolje le redko povzročajo zaznavno škodo. Nekatere tujerodne vrste se postopoma prilagodijo na novo okolje, se začno razmnoževati in širiti. Vplive tujerodnih vrst na domorodne vrste ali ekosisteme pa pogosto zaznamo šele, ko je tujerodna vrste že zelo razširjena. Ljudje so namreč namerno ali nenamerno vedno posredniki pri prenašanju in vnašanju tujerodnih vrst v naravo. Vplive tujerodnih vrst je zaradi zapletenih medsebojnih povezav med organizmi zelo težko zaznati. Ker se ob naselitvi tujih vrst v naravi vzpostavljajo nova, biologom neznana razmerja, je izid naselitev pogosto popolna uganka. Dokler je tujerodna vrsta prisotna v majhnem številu, so lahko vplivi zelo majhni in težko zaznavni. Takih vplivov pogosto ne znamo izmeriti, zato smo v zadregi. Slutimo namreč, da ima vrsta negativen vpliv, vendar za to nimamo dovolj znanstvenih dokazov. Ko tujerodne vrste dosežejo tako številčnost, da se njihovi vplivi povečajo, jih nenadoma zaznamo, vendar smo v tem trenutku bitko že izgubili. Vrsto, ki se je že prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, namreč iz okolja skoraj ni več mogoče odstraniti.


Vplivi na biotsko raznovrstnost
Invazivne tujerodne vrste lahko na domorodne vrste vplivajo na več ravneh. Na genski ravni prihaja do izpodrivanja genov posameznih domorodnih vrst. Pri nas je najbolj poznan primer, ko je zaradi naselitve tujerodnih vrst postrvi in križanja med temi vrstami in soške postrvi prišlo do njenega izginjanja. Na ravni vrst prihaja do izpodrivanja domorodnih vrst kot posledica plenjenja, obžiranja in tekmovanja za skupne vire (hrana, življenjski prostor, …). Japonski dresnik s svojim hitrim razraščanjem tvori monokulture, saj s svojo hitro rastjo in gostimi sestoji izpodriva naravno rastje. Invazivne tujerodne vrste pogosto vplivajo na medvrstne odnose ter na pretok snovi in energije v naravi kar vpliva na ekosisteme. Tujerodne vrste lahko služijo tudi kot vektorji za prenos bolezni in parazitov, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene.

Japonski dresnik je pobegnil z vrtov in zasedel velikanske površine.


Vplivi na zdravje ljudi
V Sloveniji sta trenutno najbolj znani tujerodni vrsti, ki vplivata na zdravje ljudi pelinolistna ambrozija in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi pa zaradi neprijetnih pikov in kot potencialni prenašalec bolezni. Poznamo pa tudi druge invazivne tujerodne vrste, ki nam povzročajo zdravstvene probleme.

Vplivi na gospodarstvo
Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ko namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, bolj zahtevni in pogostejša čiščenja in popravila, …). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejše kontrole produktov, …), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.
Številne koristne informacije in zanimivosti o tujerodnih vrstah lahko najdete na spletnih straneh nevladne organizacije Zavod Symbiosis  ter posebni spletni strani, ki jo tujerodnim vrstam namenja ministrstvo za okolje.