ljubljansko barje
SLO ENG  

Mednarodno sodelovanje in projekti

 

Projekt Na-kolih

Vodilni partner: Občina Ig
Partnerja: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Posredniški organ: Ministrstvo za kulturo

Operacija Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju (akronim Na-kolih) obravnava prezentacijo in interpretacijo biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na območju UNESCO svetovne dediščine Prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Operacija Na-kolih je v tabeli prednostnih projektov Programa upravljanja območij NATURA 2000 za obdobje 2015–2020 izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov in s tem povezane interpretacije ohranjanja narave (in kulturne dediščine) naveden v sinergiji s projektom PoLJUBA , ki ga vodi JZ Krajinski park Ljubljansko barje.

Cilj operacije Na-kolih je predstavitev in interpretacija ohranjanja biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na način dostopen najširšemu krogu ciljnih skupin. V ta namen bodo zgrajeni in z interpretativnimi orodji opremljeni: interpretacijski center, povezovalna (učna) pot in rekonstrukcija koliščarske naselbine.

Financiranje operacije Na-kolih:
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (ESRR), v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, prednostne osi 6.4: Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami.

  • ESRR 55 % 1,272.000,00 €
  • Proračun RS 14 % 318.000 €
  • Lastna sredstva (Občina Ig) 31 % 701.911,23 €
    Skupna vrednost projekta:  2,291.911,23 €


Zaključek operacije je predviden oktobra 2021.

 

LIFE NATURAVIVA

 

Vodilni partner: Nacionalni inštitut za biologijo

Partnerji: Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, JZ Krajinski park Ljubljansko barje, Triglavski narodni park, Regijski park Kozjansko, JZ Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Grm Novo mesto, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Trajanje projekta: 60 mesecev (od 4. 9. 2017 do 31. 8. 2022)

Splošni cilj projekta je informirati in dvigniti zavedanje najširše javnosti o visoki biotski pestrosti Slovenije, o njenem pomenu in nevarnostih, ki jim pretijo, ter nujnosti ohranjanja celotne biodiverzitete – ne le živalskih in rastlinskih vrst, temveč tudi ekosistemov, od katerih je odvisno življenje človeka in celotnega planeta.

Vrednost projekta je 2.482.242 EUR, od tega JZ KPLB:169.657 EUR (6,83 %). Naložbo sofinancirajo Evropska komisija preko finančnega mehanizma LIFE (60 %), Ministrstvo za okolje in prostor RS (10 %) in JZ KPLB (30 %).

Spletna stran projekta: https://www.naturaviva.si/

 

Projekt PoLJUBA - Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja

 

Vodilni partner: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Partnerji: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Posredniški organ: Ministrstvo za okolje in prostor

Trajanje projekta: januar 2018 - december 2021

 

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje treh izginjajočih habitatnih tipov: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. To so redka orhideja Loeselova grezovka ter sedem živalskih vrst: metulja barjanski okarček in strašničin mravljiščar, travniška ptica selivka kosec, kačji pastir koščični škratec, edina slovenska avtohtona sladkovodna želva močvirska sklednica, hrošč puščavnik ter dvoživka hribski urh. Ljubljansko barje je za mnoge od teh vrst eno zadnjih ostankov življenjskega prostora ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Projekt PoLJUBA je zato morda ena zadnjih priložnosti za poskus njihove ohranitve.

Vrednost projekta znaša 4,31 milijona evrov, sofinanciran bo v vrednosti 4,12 milijona evrov. Od tega bo 80 odstotkov sredstev prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija. Vrednost aktivnosti Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje je 2.928.542,00 €.

 

LIFE Amphicon - Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov

Vodilni partner: Občina Grosuplje

Partnerji: Turizem Grosuplje (Krajinski park Radensko polje), Krajinski park Ljubljansko barje, Kozjanski regijski park, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Center za kartografijo favne in flore, Amphi International ApS (Danska), Občina Nyborg (Danska), Verein der Freunde des Deutsch-Poln (Nemčija) in EU-Nationalparks Unteres Odertal e.V. (Nemčija). 

Trajanje projekta: november 2019 - december 2026

Dvoživke so med najbolj ogroženimi skupinami vretenčarjev tako v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi. Upad njihovih populacij je posledica izgube, drobitve in uničenja primernih življenjskih prostorov ter zmanjšanja njihove povezanosti. Cilj projekta je izboljšati stanje ohranjenosti ciljnih vrst dvoživk v šestih Natura 2000 območjih v Slovenji (Ljubljansko barje, Radensko polje – Viršnica, Dobrava – Jovsi in Bohor), na Danskem (Søer ved Tårup og Klintholm) in v Nemčiji (Felchowseegebiet).

Osrednja aktivnost projekta je obnovitev ali ponovna vzpostavitev mrestišč (predvidena ureditev 130 mlak v Sloveniji, 30 mlak v Nemčiji in 3 mlake na Danskem) in kopenskih habitatov (predvidenih 52 ha v Sloveniji, 20 ha v Nemčiji) ciljnih vrst dvoživk. V Krajinskem parku Ljubljansko barje, Krajinskem parku Radensko polje in v Kozjanskem parku bomo vzpostavili učinkovite ukrepe za dvoživke na štirih najbolj problematičnih cestnih odsekih ter jih kot primere dobrih praks prenesli tudi v druge dele Slovenije. Ker je pomemben del projekta tudi ozaveščanje javnosti, bomo organizirali številne izobraževalne delavnice in naravoslovne dneve, na Ljubljanske barju pa bomo vzpostavili tudi novo opazovalnico in tematsko pot o dvoživkah. 

Gre za projekt v vrednosti 8.079.824 evrov, pri čemer sofinanciranje Evropske unije znaša 60 %, sofinanciranje Republike Slovenije 20 %, 20 % pa predstavlja lastni delež. Vrednost projektnih aktivnosti Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje je 815.945,00 €.

Spletna stran projekta: https://www.lifeamphicon.eu/.

 

Projekt SavaTIES

 

Izvajanje projekta »Ohranjanje habitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save - SavaTIES« se je začelo 1. junija 2018. Tekom naslednjih 3 let se bo projekt izvajal v 4 državah – Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Glavni cilj projekta je najti učinkovito rešitev za trajno odstranitev invazivnih tujerodnih rastlin in s tem zamnjšati fragmentacijo habitatov in izboljšati povezljivosti transnacionalnih ekoloških koridorjev.


Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki v naših ekosistemih niso avtohtone in so jih k nam primarno zanesli ljudje. Nekontrolirano se razširjajo po porečju Save in imajo negativne učinke na avtohtone vrste ali jih celo izpodrinjajo. Nekatere zmanjšujejo rodovitnost prsti in zaradi njih izgubljamo obdelovalne površine, povečujejo probleme pri nadzoru nad poplavami ter povzročajo še mnoge druge težave, kot so spreminjanje habitatov evropskega pomena, predvsem pa jih je izredno težko odstraniti. Vendar pa invazivne tujerodne rastline niso le naravovarstveni problem temveč imajo negative vpliv tudi na zdravje ljudi in povzročajo ogromno ekonomsko škodo.  Ocenjuje se, da invazivne tujerodne vrste letno na globalnem nivoju povzročijo škodo, ki presega 1,4 trilijone dolarjev, kar je skoraj 5 % celotnega svetovnega gospodarstva.


Projekt je sofinanciran iz skladov Evropske unije (Evropskega sklada za regionalni razvoj in Instrumenta za predpristopno pomoč), skupna vrednost projekta pa je 1,604.137 €. Projektni partnerji so Fundacija EuroNatur, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Javna ustanova Park prirode Lonjsko polje, Javna ustanova Zeleni prsten Zagrebačke županije, JP Nacionalni park Una d.o.o. Bihać, Centar za životnu sredinu, Pokrajinski zavod za zaštitu prirode AP Vojvodine, Pokret Gorana Sremska Mitrovica in JP Vojvodinašume. Del projekta je tudi preizkusiti učinkovitost različnih metod odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin kot so japonski dresnik, amorfa, veliki pajesen, zlata rozga in žlezava nedotika, ki  v porečju Save povzročajo vse večjo škodo. Pilotne akcije odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin bodo potekale na 7 območjih v štirih državah. Poudarek projekta pa je na medsektorskem sodelovanju, saj želene dolgoročne rezultate lahko dosežemo le skozi sodelovanje različnih deležnikov, lokalnih in državnih oblasti  ter lokalnega prebivalstva.


Pomen projekta je v krepitvi in izboljšanju sodelovanja Skupnosti parkov v porečju Save. Skupnost je bila  ustanovljena  leta 2015 z namenom oblikovanja skupnega odziva na naravovarstvene izzive v porečju Save. Naš dolgoročni cilj je ohraniti naravno in kulturno dediščino reke Save od njenega izvira do sotočja.


Invazivne tujerodne vrste so glavni izziv pri ohranjanju biotske pestrosti v 21. stoletju.

So pa tudi glavni izziv za nas! Sledite nam na naši uradni spletni strani in socialnih omrežjih - FB, Instagram).


Obiščite čudovito reko Savo, fotografirajte jo, objavljajte fotografije… in ne pozabite uporabiti #SavaTIES!

Projekt LOKNA - zaključen aprila 2016

Na južnem obrobju Ljubljanskega barja se ob robovih vršajev pojavljajo tako imenovana barjanska okna ali retja. Njihov nastanek je posledica vodnega pritiska v vodonosnih plasteh. To so izviri v obliki krožnih kotanj, pogosto podobni večjim lužam ovalne oblike, zaradi česar so jih domačini poimenovali »okna«. Ti izviri predstavljajo pomembno geomorfološko naravno  dediščino, ki jo v Sloveniji in tudi v širšem prostoru zelo redko srečamo. V 19. stoletju so bila barjanska okna številčnejša, bilo pa je tudi nekaj večjih, podobnih malim jezercem. Zaradi osuševanja Barja, gradnje melioracijskih jarkov, črpališč pitne vode v Borovniškem in Iškem vršaju, pa tudi zaradi nekaterih sušnejših let, so številna izginila, saj so našteti vzroki povzročili znižanje gladine podzemne vode. Danes so prisotni samo še večji izviri.

V preteklosti so imela barjanska okna širši pomen, saj so bila bistveno bolj vodnata kot danes. O njih je pisal že Valvazor, podrobneje jih je raziskoval Karel Dežman, kustos Deželnega muzeja, ki je konec 19. stoletja raziskal ostanke Ižanskih kolišč.

Z vidika nastanka so kraški kali povsem drugačen pojav, saj so deloma posledica kopičenja vode na neprepustni glineni podlagi, še bolj pa človekove dejavnosti. Na krasu so kali pomemben vir vode, še posebej so pomemben vir pitne vode za ljudi in za živino, za namakanje polj in gašenje požarov. Nekdaj so jih varovali kot največji zaklad, sedaj pa je njihova vloga s spremembami v načinu življenja in kmetovanja za ljudi vse manjša, kali so zapuščeni, zaraščeni in presahli, obenem pa, podobno kot barjanska okna, tudi občasna odlagališča smeti, ob katerih najbolj uspevajo tujerodne invazivne rastline.

Da bi preprečili nadaljnjo degradacijo teh dragocenih vodnih biotopov, so slovenski in hrvaški partnerji na Operativni program teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško 2007-2013 prijavili projekt z naslovom LOKNA - ohranitev in promocija vodnih biotopov: kali in barjanska okna za prihodnost.
V projektu so kot partnerji sodelovaliJavna ustanova Priroda iz Reke (Primorsko-Goranska županja), občina Krk na otoku Krku, Krajinski park Ljubljansko barje in Geodetski inštitut Slovenije iz Ljubljane. V 15 mesecih trajanja projekta je bila postavljena skupna metodologija, izvedena inventarizacija 54 barjanskih oken na Ljubljanskem barju in 61 kalov na otoku Krku ter popisana flora in favna v in okoli njih. Na ta način je dodatno utemeljen njihov pomen življenjskega prostora za mnoge rastlinske in živalske vrste. Na podlagi popisa stanja so bila na teh vodnih telesih izvedena sanacijska dela (predvsem čiščenje odpadkov), izbrana barjanska okna in kali so urejeni in označeni za obisk ter povezani z učno potjo. Vsi podatki o oknih in kalih so vneseni v interaktivno podatkovno bazo in prikazani na interaktivnem prostorskem portalu, ki je na razpolago nadaljnjim raziskovalcem in drugim uporabnikom. Pomemben del projektnih aktivnosti je bila tudi promocija, ki se je izvajala preko objav v medijih, razstave fotografij obravanih vodnih biotopov in raziskave le teh tekom projekta, uvodne in zaključne konference ter informativnih gradiv:
- informativna zloženka o projektu
- plakat o barjanskih oknih in plakat o krških kalih
- brošura o projektu LOKNA.
Za šolsko mladino, ki živi v bližini obravnavanih vodnih biotopov,  so partnerji projekta organizirali delavnice in zaključne ekskurzije - otroci z Barja so obiskali otok Krk, otočani pa Ljubljansko barje

Več podatkov o projektu LOKNA najdete na spletni strani projekta www.lokna.eu.

Projekt LJUBA
 

V mesecu februarju smo projektni partnerji Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Ljubljansko barje, KGZS – Zavod Ljubljana in ZRC SAZU začeli izvajati projekt »Ljudje za barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju« (akronim LJUBA). Projekt je sofinanciran s sredstvi Programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), njegova celotna vrednost znaša 554.274,20 EUR, od katere je 94,9 % sofinancirane s strani EGP. Potekal bo do konca aprila 2016.

S projektom LJUBA naslavljamo glavne vzroke upadanja biotske pestrosti na območju Ljubljanskega barja. Z izvajanjem projektnih aktivnosti želimo prispevati k izboljšanju stanja treh kvalifikacijskih habitatnih tipov (mokrotni travniki z modro stožko, vlažni mezotrofni travniki z lisičjim repom in zdravilno strašnico, nizko barje) in štirih kvalifikacijskih vrst (Loeselova grezovka, barjanski okarček, strašničin mravljiščar, travniški postavnež) na območju Ljubljanskega barja.

Javnosti bomo predstavili pomembno in odgovorno vlogo kmetijstva za ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju ter skušali čim več nosilcev kmetijskih gospodarstev usmeriti k naravi prijaznim kmetijskim praksam, tudi s pomočjo izboljšanega sodelovanja med kmetijsko in naravovarstveno stroko na tem območju. Na izbranih zemljiščih bomo preizkušali različne metode odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst kanadske in orjaške zlate rozge ter skupaj s prostovoljci odstranili lesno zarast v dolini Strajanovega brega, kjer je še zadnji ostanek nizkega barja na Ljubljanskem barju.

 

Projekt 2BParks 

je mednarodni projekt, ki z vključevanjem okoljskih vsebin v procese odločanja, z razvojem trajnostnega turizma in ozaveščanjem prispeva k trajnostni rabi naravnih virov in h krepitvi povezav med družbami, gospodarstvi in zavarovanimi območji. Temelji na spoznanju, da igrajo zavarovana območja pomembno vlogo pri oblikovanju trajnostnih krajevnih politik. Namen projekta se nanaša na dejstvo, da se morajo zavarovana območja soočiti s pritiskom, ki nastaja med usklajevanjem ekonomskih interesov in ekoloških zahtev.

Naslov projekta v izvirniku je »Ustvarjalno trajnostno gospodarjenje, trženje po meri območja in okoljska vzgoja o parkih«. O podrobnosti projekta. Več ...

Vzorčno območje v Sloveniji je Krajinski park Ljubljansko barje. V začetnih korakih razvoja parka mu pomagamo tudi s projektom 2Bparks.

Fotografski natečaj za mladino z naslovom »Ljubljansko barje - Človek in narava« je 2012 potekal v okviru tega projekta. Nagrajene fotografije in imena nagrajencev najdete tukaj.

V naravi je v okviru projekta nastala Učna pot ob reki Iški - Okljuk, ki je zelo bogato podprta z interpretacijskimi vsebinami na spletu (e-lekcije in barjanska banka).

Na podlagi obsežnega terenskega in raziskovalnega dela v okviru projekta in po njem je nastala monografija z naslovom Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja.

IzvajalecGeografski inštitut Antona Melika (vodja projekta: dr. Aleš Smrekar)

 

Projekt Vital Landscapes-Vitalne krajine

je mednarodni projekt, ki je potekal v okviru programskega območja srednja Evropa (Central Evrope) od aprila 2010 do marca 2013 in povezuje osem partnerjev iz sedmih držav: Nemčije, Avstrije, Slovaške, Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije v raziskovanju možnosti za razvoj centralnoevropskih krajin s pomočjo različnih tehnik (vizualiziranja, geoinformiranih podatkovnih baz, izobraževanja, participacije), ki lahko izboljšajo sodelovanje in povezovanje deležnikov, ki živijo in delujejo v posamezni krajini.

Slovenski partner projekta, podjetje LUZ d.d., je za pilotno območje izbral Ljubljansko barje in že pred prijavo povabil Krajinski park Ljubljansko barje, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Turizem Ljubljana in predstavnike treh ministrstev za kulturo, naravo in kmetijstvo med lokalne deležnike projekta, ki naj bi po svoje prispevali k premagovanju predsodkov o varstvu narave in učinkovitemu razvojnemu  sodelovanju. Takoj po zagonu projekta so bile k sodelovanju povabljene tudi vse barjanske občine. Najbolj operativno je bilo sodelovanje s Krajinskim parkom Ljubjlansko barje, ki je gostil tudi prvo mednarodno študijsko ekskurzijo projekta. Predstavniki vseh slovenskih deležnikov pa so tudi aktivno sodelovali na mednarodni konferenci Vitalise your landscape/Vitalizirajmo krajino v Ljubljani, ki je potekala maja 2011.

Projektno delo je bilo leta 2011 osredotočeno na raziskovanje možnosti za razvoj ponudbe izdelkov in dejavnosti, ki izvirajo iz lokalnih virov in dejavnosti in je potekalo pod naslovom Ljubljansko barje moj navdih (povezava na pdf publikacije Ljubljansko barje moj navdih se nahaja tukaj). Novico o rezultatih in filme si lahko ogledate tukaj.

Kot orodje, ki podpira razvojno sodelovanje deležnikov, je bila izdelana internetna stran visitbarje.si  ki jo bo tudi po koncu projekta urejala lokalna uredniška ekipa.

Projekt Aquaviva (Life+)

poteka v izvedbi Lutre, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine. Glavni cilj projekta je povečanje ozaveščenosti slovenske javnosti o pomembnosti varovanja in ohranjanja sladkovodnih ekosistemov. To bo pripomoglo k izvajanju ustrezne zakonodaje EU, vključno z direktivama o habitatih in pticah ter okvirno direktivo o vodah. Spodbujale se bodo metode integriranega upravljanja vodnih virov, pri čemer bo kot ambasador sladkovodnih habitatov in biotske raznovrstnosti uporabljena evropska vidra. Več ...


Projekt Ljubljanica connects (Life+)

poteka v izvedbi Univerze v Ljubljani (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo). Projekt je namenjen izboljšanju povezanosti območij Natura 2000 s tem, da se ponovno vzpostavi funkcionalnost reke Ljubljanice kot koridorja, ki povezuje dve območji. To bo dosegel z odstranitvijo ovir za migracije rib, izboljšanjem in ponovno vzpostavitvijo habitatov, izboljšanjem vodnogospodarske infrastrukture in uvedbo sistema za spremljanje vode. Ciljne vrste rib so platnica, sulec in klen.


Projekt INCOME (Life+)

je namenjen vzpostavitvi učinkovitega upravljanja onesnaženih vodonosnikov. Projekt povezuje postopke za odkrivanje in nadzor virov onesnaženja ter ukrepov za izboljšanje stanja. Prijavitelj je JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o. Več ...

 

Projekt BID-REX (Interreg Europe)

(Od podatkov o biodiverziteti do odločanja) je podprt s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru programa Interreg Evropa. V projekt je vključenih 9 partnerjev in 7 območij iz 6 evropskih držav. Osnovni cilj projekta je izboljšanje varovanja naravnih vrednot preko izboljšanja regionalnih razvojnih politik s kreiranjem/jačanjem povezav med relevantnimi podatki o biodiverziteti in procesi odločanja na področju varstva narave. Več ...