SLO ENG

Koledar dogodkov

Maj 2013
P	T	S	Č	P	S	N
« April		Junij »
		1	2	3	4	5
6	7	8	9	10	11	12
13	14	15	16	17	18	19
20	21	22	23	24	25	26
27	28	29	30	31

Zakladi Ljubljanskega barja

Zelo redki so primeri na svetu, ko bi se na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali z javnim prevozom, razprostiralo območje s tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in visoko ovrednoteno naravo. Na Ljubljanskem barju se ne le oddahnemo od mestnega vrveža, poletne sopare in meglenega smoga, Ljubljansko barje je muzej in učilnica na prostem.

SKRIVNOSTNA BARJANSKA TLA

Odgovor na vprašanje, zakaj je Ljubljansko barje danes takšno, kot je, se skriva globoko pod zemljo v geološki zgodovini tega območja, ki jo lahko odrivamo tudi v številnih kamnolomih na obrobju (najbolj zanimiv za obisk je Kuclerjev kamnolom) in redkih ostankih barja (Kozlarjeva gošča, Mali blatec/ Mali plac, Goriški mah) v osrednjem delu barjanske ravnice.
Ljubljansko barje leži na stičišču Južnih Alp in Dinaridov, kjer je pred približno dvema milijonoma let nastala tektonska udorina.Če bi želeli priti do trdne kameninske podlage, bi ponekod morali seči skoraj 300 metrov globoko. Najglobja vrtina med Vičem in Črno vasjo, ob Curnovcu, je 168 metrov, medtem ko so z električnim sondiranjem vzdolž avtoceste prek Ljubljanskega barja na živo skalo naleteli šele na globini 280 metrov. Zaradi številnih prelomov je dno Ljubljanskemga barja zelo razgibano in se poseda... Posledica navpičnega dvigovanja ob prelomih različnih smeri so osameli grički, osamelci, ki so raztreseni po barjanski ravnici: Plešivica, Babna gorica, Grmez...
Barjansko podzemlje je zelo zapleteno in živo, in le človek zmore biti tako domišljav, da vedno znova posega vanj v želji, da bi ga naredil bolj koristnega.

POSEGI ČLOVEKA

Od Rimljanov dalje človek skupaj z naravo oblikuje podobo Ljubljanskega barja. Suha rečna struga med Podpečjo in Notranjimi Goricami že dolga leta odpira vprašanje njenega nastanka tako med znanstveniki kot laiki. Če v rimskih časih govorimo še o manjših posegih v barjansko ravnico, je v 18. stolejtu Ljubljansko barje priča načrtnemu izsuševanju. Prvotno kmetovanje na Barju je kmalu zamenjalo izkopavanje šote, "črnega barjanskega zlata". Po koncu šotne industrije, so se domačini izselili ali pa vrnili h kmetovanju. Od 18. do 20. stoletja je človek s svojimi posegi na Ljubljanskem barju soustvarjal barjansko pokrajino in jo na neki način celo bogatil. S košnjo mokrotnih travnikov so kmetje preprečili zaraščanje površin z gozdom in omogočili naselitev izredno pestrega travniškega rastlinstva in živalstva. Z nastopom intenzivnega kmetijstva in urbanizacije pa človek vse bolj siromaši pisan barjanski mozaik travnikov, gozdov ter vodotokov in ogroža zaloge pitne vode ter kakovostne prsti. V želji po ohranitvi narave in pokrajine Ljubljanskega barja je bilo leta 2008 to območje zavarovano kot krajinski park.

BOGASTVO NARAVE

Ljubljansko barje nam svoj največji zaklad ponuja povsem na dlani. Barjanski mozaik travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov pestuje v svojem naročju izjemno paleto rastlinskih in živalskih vrst, ki so v sodobni Evropi že prava redkost. Puhaste munce, divje orhideje, pisane metulje in ubrane pevce lahko pazujemo na Koščevi in Bevški učni poti. Številnim kraškim izvirom reke Ljubljanice lahko sledimo vse tja od Vrhnike do Bistre: Močilnik, Retvoje, Bistra. Poleg izvirov na kraškem robu Ljubljanskega barja naletimo tudi na najmanjše kraško polje v Sloveniji Ponikve in na eno najglobjih kraških jezer pri nas, Podpeško jezero.

KULTURNA DEDIŠČINA

Nekje na poti časa se v sožitju snideta človek in narava.

Prvi naseljenci - neandertalci - 40 tisoč let stara najdba: lesena puščična ost (zakladnica Mestnega muzej Ljubljana)

FHDF
Ilustracija: Igor Rehar