ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2017
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Škofljica

Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije. Zajema skrajni jugovzhodni rob Ljubljanskega barja, Želimeljsko dolino in del gričevnatega sveta, ki se že od Orel in Molnika dviguje proti Vrhu nad Želimljami.

Središče občine je Škofljica, ki predstavlja vozlišče primarnih in sekundarnih prometnih tokov. Tu se križajo avtomobilski, tovorni in železniški promet ter koncentrirajo storitvene in druge dejavnosti. Geografsko se Občina Škofljica deli na ravninski del, ki ga v večji meri pokriva barje, in rahlo valovito ter hribovito zaledje.
Večina občanov je zaposlenih v Ljubljani ali bližnji okolici. Z odprtjem poslovno obrtne cone Škofljica se vse bolj krepi malo gospodarstvo, pričakuje se zaposlovanje v domačem kraju.

Naravna in kulturna dediščina sta temelj za razvoj občine. Kulturno zgodovinsko izročilo temelji na življenju ljudi, ki so skozi rodove ustvarjali, ohranjali in preobrazili kulturno krajino. Tu velja omeniti starejši železnodobni Molnik zaradi zelo bogatih grobnih celot , ki so ga že uvrstili med tista pomembna naselja v Sloveniji, ki so opredeljena kot »rezidence halštatskih knezov«. Je čudovito sprehajalno območje.

Na Bregu pri Škofljici se nahaja najdišče iz srednje in mlajše kamene dobe ( 8.000 - 4.500 pr.n.š.). Najdišče je pomembno, ker v Sloveniji predstavlja eno redkih raziskanih točk in sicer slabo poznano srednjo kameno dobo. S sondažnimi izkopavanji so bili raziskani sloji z ognjiščem in številnimi kamenimi orodji. V bližini Lavrice, pri Grmezu, so bile najdene pasti ter meč, ki pa sodi v kasnejšo bronasto dobo.

Nekaj namigov za obisk:

Grad Lisičje
Grad Lisičje je kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno – arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.Grad, zgrajen sredi 16. stoletja, je bil v naslednjih stoletjih večkrat prizidan. Enonadstropno poslopje gradu, ki s tremi trakti postavljenimi v obliki črke U oklepa notranje, v obeh etažah arkadirano, dvorišče, je današnjo podobo dobilo s koncem 18. stoletja. Na severni steni je k gradu prizidana kapela z bogato profiliranim pravokotnim

Cerkev sv. Simona in Jude
Podružnična cerkev sv. Simona in Jude je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Hrani čudovita bogastva preteklosti. Zametki sedanje cerkve segajo v prvo polovico 15. stoletja. Freske so delo gotskega slikarja Janeza Ljubljanskega (domnevno iz l. 1456).

Cerkev sv. Peter Vrh nad Želimljami
Cerkev stoji na vrhu Zakope (580m), na zelo razgledni vzpetini na grebenu, ki poteka od Škofljice proti gori sv. Ahaca in deli grosupeljsko dolino od želimeljske. Je najvišje ležeča cerkev v občini Škofljica. Lega cerkve ter same vzpetine Zakope je v preteklosti večkrat služila kot geo-strateški položaj, saj je preglednost širše okolice izredna. Pod cerkvijo se namreč kot na dlani razprostira Ljubljansko barje, grosupeljska dolina, v daljavi pa pogled seže prek Ljubljana do julijskih ter kamniško-savinjskih Alp.

Svarunova pot je pohodna pot, ki nas vodi po krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj zgodovinski roman Pod svobodnim soncem.Začetek poti je v središču Škofljice, nato poteka po gričevnatem svetu do Vrha nad Želimljami, tam se spusti do Želimelj v dolino Želimeljščice, po kateri se spet vrne na svoje izhodišče. Celotna pot je dolga 23 km, lahko pa jo prehodimo v več krajših odsekih. Pot ni namenjena samo rekreaciji temveč vsem, ki se želite seznaniti s kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino.

Gozdna učna pot Zalog
Gozdna učna pot Zalog je namenjena naključnim sprehajalcem, šolarjem in vsem ljubiteljem narave. Dolžina poti je 1800 m, zanjo potrebujemo z ogledom približno eno uro počasne hoje. Namen gozdne učne poti je spoznavanje nekaterih značilnih drevesnih vrst tega območja in življenjskega utripa v gozdu.

Čemšeniška pot

Pijavška barjanska pot


Prisrčno vabljeni!