ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2017
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Ig

Le deset kilometrov od Ljubljane, na robu Ljubljanskega barja, ob severnem vznožju Krima in Mokrca, se na 99 km² površine razprostira občina Ig. Šteje že več kot 6000 prebivalcev v skupaj 25. vaseh, ki so posute na skrajnem robu ravnega sveta Ljubljanskega barja. Središče predstavlja Ig z močnim izvirom Ižice sredi vasi, v bližini se nahaja tudi sedež občine. Ig je z Ljubljano povezan preko »znamenite« ižanke zgrajene leta 1827 na pobudo cesarja Franca I. Prva omemba imena Ig je zapisana v daljne leto 1249.
Naselja in vasi v občini: Ig, Staje, Kot, Iška vas, Iška,Gornji Ig, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Podkraj, Brest, Matena, Iška Loka, Draga, Kremenica, Sarsko, Dobravica, Podgozd, Škrilje, Golo, Visoko, Zapotok, Selnik, Suša, Rogatec nad Željimljami

Ig z okolico je najbolj znan po najstarejši kulturi – kulturi koliščarjev oz. mostiščarjev. Pred najmanj 7000 leti je bila prva večja poselitev barjanske kotline, najstarejše znano ižansko kolišče pa leži ob novi strugi potoka Resnik (Resnikov graben).


Koliščarske naselbine je med Ižansko cesto in Ižico prvi raziskal Karel Dežman, pomenijo pa vrh koliščarske kulture na Ljubljanskem barju. Med najdbami prevladuje odlično izdelana in domiselno krašena lončenina, ena najpomembnejših pa je prav gotovo glinena, črno žgana in fino zglajena posoda, okrašena z vrezi.

Bivanje Rimljanov je sicer dokaj neraziskano kljub temu, da so do sedaj evidentirali 120 rimskih napisov oz. kamnitih nagrobnikov na območju Iga, Staj, Iške vasi, Matene, Tomišlja, Strahomerja in Golega. Spomeniki so vzidani v stene ljubljanske stolnice, preko 40 pa jih je razstavljenih v cerkvici sv. Mihaela v Iški vasi. Skozi občino pa je bila speljana tudi Rimska cesta, ki je potekala za Stajami po dolini skozi gozdnati Boršt in je danes ob njej narejena pešpot.

Srednji vek je na tem območju tudi pustil močno sled; na hribu Pungart je stal prvotni ižanski grad t.i. Ižanski turn, prvič omenjen že leta 1261. Zdajšnji grad Sonnegg pa se prvič v zapisih pojavi leta 1436. Grad je bil v rokah različnih lastnikov ( Schitzenbaumi, Auerspergi, Engelshausi ). V revolucionarnem letu 1848 (pomlad narodov) je grad v uporu napadlo približno 300 ižanskih kmetov, ki so ga razdejali in razbili dragocenosti ter sežgali gruntne knjige. S tem dogodkom je povezan občinski praznik, 21. marec. Danes je v gradu Zavod za prestajanje kazni zato je gibanje okrog njega omejeno.

Sakralna dediščina je v občini Ig močno prisotna, mirno lahko rečemo, da ima slovenska cerkvena umetnost dobršen del bogastva tudi na tleh občine Ig. Vredne ogleda so predvsem cerkve sv. Martina na Igu, sv. Mihaela v Iški vasi, sv. Marjete na Golem, Marije Kraljice Miru na Kureščku, Marije kraljice presvetega rožnega venca v Tomišlju.

Ribniki v dolini Drage so nastali z zajezitvijo reke Draščice in potoka pod vasjo Dobravica, ter so bili leta 1986 razglašeni za naravni spomenik, od leta 2008 pa spadajo pod Krajinski park Ljubljansko barje. Ribnikov je sedem, izkopali so jih v 18. stoletju zaradi gojenja rib in kasneje kopanja gline za opekarno, ki je delovala na tem področju. Področje nudi dom vrstam ptic; pogosto tu srečamo čopastega ponirka, ki je našel svoje mesto v občinskem grbu. Tu živi edina avtohtona želva pri nas – želva sklednica, od rastlin pa je najbolj privlačen beli lokvanj.

V občino privabi številne obiskovalce tudi slikovita soteska Iški Vintgar, po kateri teče reka Iška. Soteska se zajeda v apnenčasto dolomitno planoto od sotočja glavnih vodotokov Zale in Iške, ki se združijo pri Vrbici kjer je stičišče štirih občin in vsakoletno srečanje. Posebnost soteske so nekatere endemične rastline (kranjski jeglič, rdeči bor) in živali (potočni rak). Je izhodišče za številne planinske izlete v okolico. Če se od doma v Iškem Vintgarju odpravimo po levem bregu reke pridemo do Grabljic, kjer so še vidni ostanki kolov zabitih v strugo potoka (spominjajo na grablje in so ustavljale plovljeni les).

.

V naselju Iška je še danes ohranjenih nekaj mlinov in žag. Najzanimivejša med njimi je Benkotova žaga, ki je zaščitena kot tehniški spomenik.
Nad Iškim Vintgarjem je v skriti grapi za časa 2. svetovne vojne delovala partizanska bolnišnica Krvavice.

Občina Ig je v okolici sedmih ribnikov uredila gozdno učno pot Draga. Pot je krožna in ni zahtevna, dolga 3,2 km in opremljena je s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst. Za ogled poti boste potrebovali 2 do 3 ure, poteka pa po gozdnih vlakah in delno po vaških cestah.

Ne samo bogata preteklost, tudi sedanjost ponuja veliko vabil za obisk in ogled krajev občine Ig. V objemu neokrnjene narave in miru lahko uživate v kolesarjenju, na prijetnih sprehodih, izletih na okoliške hribe, sotesko Iške ali dolino Drage.

Povezava na spletno stran občine Ig.