ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Marec 2017
PTSČPSN
 
1 2 345
6789101112
13141516171819
2021 2223242526
2728293031

Borovnica

»Tam spodaj se pretaka siva nit Borovniščice, potoka, ki vzhropi iz Pekla med skalami. Ob njej so polja, travniki, njive… Na njivi je gospodar in mladenič, sin morda, morda hlapec iz Menišije. Vlečejo konji in mladenič poganja, oče pa se sklanja nad plugom, ki reže črne brazde v dlan dobre matere zemlje …«
To je Borovnica, kot jo je leta 1930 opisal domačin, pripovednik Jože Kranjc.

Občina Borovnica obsega območje, veliko 42,3 km², ki leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja. Samostojna občina je Borovnica ponovno postala leta 1995. Sestavlja jo 12 naselij: Brezovica, Niževec, Zabočevo, Ohonica, Lašče, Pristava, Dražica, Breg, Pako, Dol, Laze in Borovnica, kjer je tudi sedež. V občini živi okoli 4000 prebivalcev. Poleg zanimive zgodovine, kulturne in naravne dediščine, življenje v občini bogatijo tudi številna društva: Zgodovinsko društvo Borovnica, Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski, Turistično društvo Borovnica ...

Nastanek vasi Borovnica je tesno povezan z ustanovitvijo kartuzijanskega samostana v Bistri in sega v leto 1260, čeprav zgodovina kraja sega daleč nazaj, ko je bila dolina še pokrita z vodo in so ob vznožju gričev nastala prva naselja. Tudi o izvoru imena Borovnica obstaja več teorij. Prav gotovo pa vas ni dobila imena po gozdnih borovnicah, ki jih v teh krajih pravzaprav ni. Borovnica je bila nekoč znana predvsem po mogočnem železniškem viaduktu in slikoviti soteski Pekel. Danes obstaja prepoznavna tudi po največjih nasadih ameriških borovnic v Sloveniji. Raztezajo se na Ljubljanskem barju, po slastnih modrih jagodah pa je poimenovana tudi osrednja vsakoletna turistična prireditev Dan borovnic, ki jo prebivalci pripravijo v drugi polovici julija.

Občina Borovnica je od glavnih mestnih ulic oddaljena le 18 minut vožnje z vlakom. Na njenih tleh se srečujeta dinarski in alpski svet, v planotah za vasjo pa se že začenja tudi Kras. Naselja občine so obkrožena s severne strani z Ljubljanskim barjem, na vzhodu s Planino, na zahodu s Trebelnikom, južno stran kotline pa obkrožajo blizu tisoč metrov visoki hribi, ki se dvigajo nad vasmi v Kotih. Pred več tisočletji se je na večjem območju občine razprostiralo veliko, a plitvo jezero, ki je segalo vse do obronkov hribov, ki obdajajo dolino. Zabočevo je prvi naseljen kraj naše občine, v vaseh, ki ležijo na ali ob Barju, pa so našli arheološke ostanke iz različnih obdobij.

Poleg koliščarjev, skrivnostnega močvirja in gradnje bistriškega samostana sta kotlino močno zaznamovala predvsem veličasten viadukt in železniška proga Dunaj-Trst. Omogočila sta ji razvoj in povezavo s svetom, obenem pa ji med drugo svetovno vojno zadala globoke rane. Od zanimive verige železniških premostitvenih objektov so v občini ohranjeni še štirje, na najmogočnejšega pa nas spominja le še steber, ki je proglašen za tehniški spomenik. Najzanimivejši in še danes prevozen pa je Jelenov oz. Dolinski most, vidni pa so tudi ostanki stare proge.

V Borovnico vodi več poti, prav vsaka pa pozornim očem odkrije marsikaj zanimivega. Najpomembnejši cesti vodita prek Barja, prva mimo Podpeči in druga preko Vrhnike, ostale pa tečejo po gozdovih in manj vidnih poteh. Poznajo jih predvsem domačini, športniki in pohodniki, saj je na planotah nad kotlino kar nekaj razglednih točk, vzletišč za jadralne padalce in zmajarje ter primernih poti za gorsko kolesarjenje. Čez občino potekajo označene planinske poti in evropska pešpot E 7, med najbolj priljubljenimi točkami pa sta Rakitna in planota Menišija nad sotesko Pekel. Prek Borovniške kotline poteka tudi 5. vseevropski koridor Barcelona-Kijev.


Na robu Ljubljanskega barja so se rodili, šolali ali živeli ljudje, ki so zaznamovali krajevno in slovensko zgodovino. Med njimi so bili literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik, pesnik dr. Ivan Korošec, nadučitelj in sadjar Franc Papler, pisatelj Jože Kranjc, dr. Danilo Majaron in dr. Fran Ramovš pa sta med najbolj zaslužnimi ustanovitelji ljubljanske univerze. Radi se spomnimo tudi tistih, ki so o nas samo pisali ali nas obiskovali. Eden izmed njih je bil France Prešeren, ki je pri stricu vikarju zelo rad preživljal počitnice in se družil z dijaki, razvajala pa jih je stara mati.

V občini je že več desetletij prisotna lesna industrija, o bogati tovrstni zgodovini pa pričajo ostanki in opisi mlinov ter žag, ki so se nekoč oglašali ob številnih potokih. Domačini so našli zaposlitev tudi v kemični tovarni Fenolit na Bregu, večina pa se jih vozi na delo v druge kraje, predvsem v Ljubljano in na Vrhniko.

Pridite, spoznajte lepoto in raznolikost pokrajine in ljudi, sprehodite se med meglicami Ljubljanskega barja in globinami notranjskih gozdov, začutite dih barja ali pa mogočnost soteske Pekel. Dobrodošli v naših krajih!