ljubljansko barje
SLO ENG  

Pestrost narave

Barjanske ravnice je za dobrih 15 tisoč hektarov. Prave barjanske šote je ostalo le še za vzorec, zato barjanske naravne vrednote niso skrite v bornih ostankih preteklosti, pač pa v bogati kulturni krajini. Krajina je na Ljubljanskem barju ohranila svoj tradicionalni značaj, saj visoka talna voda in redne poplave onemogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo oziroma zmanjšujejo njegovo ekonomsko uspešnost.

Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, preplet vseh teh različnih življenjskih okolij pa zagotavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. V letu 2020 smo dobili tudi celovit seznam vrst živih organizmov Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je narejen na osnovi podatkovne zbirke Centra za kartografijo favne in flore na dan 18. 6. 2018. Nanj so uvrščene tudi vrste iz podatkovnih zbirk nekaterih drugih javnih organizacij in posameznikov, pri njegovem oblikovanju pa je sodelovalo 39 strokovnjakov iz več kot desetih različnih slovenskih raziskovalnih ali izobraževalnih ustanov. Seznam vključuje vrste, ki stalno naseljujejo Barje, vrste, ki se tam občasno pojavljajo, pa tudi tujerodne in izumrle vrste. Seznam ni dokončen in se bo sproti dopolnjeval, vključuje pa tudi podatke o vrstah izven meja parka, in sicer za območje do 50 m izven njega. Seznam je dostopen na spletni strani bioportal.si.



Čeprav barjanska ravnica pokriva komaj odstotek slovenskega ozemlja, gnezdi na njej polovica vseh slovenskih vrst ptic, okoli sto jih je. Velikosti njihovih populacij dosegajo tudi dvajset in več odstotkov celotne slovenske populacije. Številne so tudi tiste vrste ptic, ki na Ljubljanskem barju prezimujejo ali pa se tu ustavijo na svoji poti v toplejše kraje. Za njihovo pestrost in število so najbolj zaslužni vlažni travniki, tisti, ki jih osuševalna dela še niso spremenila v plodne njive in zaradi česar jih lastniki še vedno negujejo na tradicionalen, ekstenziven način. Neredno, pozno košeni in brez dodatne pomoči različnih gnojil, takšni so idealno življenjsko okolje ne le za ptice, marveč še za številne druge vrste, poleg tega pa so prava paša za oči.