ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

November 2014
PTSČPSN
 
12
3456789
101112 13 141516
17181920212223
24252627282930

Ljubljansko barje je območje Natura 2000

Posledice razvoja tehnologije, gospodarstva, kmetijstva in drugih dejavnosti človeka v Evropi se kažejo predvsem v izginjanju naravne dediščine. V Evropi je vse manj naravnih življenjskih prostorov, mnoge občutljive vrste rastlin in živali so se znašle na robu preživetja ali so celo izumrle. Spremembe so najbolj izrazite v nižinah in drugih človeku lažje dostopnih predelih. Tako so postopoma izginjala predvsem mokrišča, poplavni gozdovi in travniki, do velikih sprememb pa je prišlo tudi v kulturni krajini. Predeli, ki jim je kljub naravi nenaklonjeni preteklosti uspelo ohraniti prvotno podobo, so danes zatočišča številnih močno ogroženih živali in rastlin. Projekt Evropske unije "Natura 2000" je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov- habitatov. Po enotnih merilih izbrana območja sleherne države članice Evropske unije skupaj tvorijo mrežo območij Natura 2000 , temelj čezmejnega varstva in ohranjanja narave.

Območja Nature 2000 tvorijo posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi določil Direktive o ohranjanju prostoživečih vrst ptic (79/409/EEC) in posebna ohranitvena območja, določena na podlagi Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC).

Slovenija je od vstopa v Evropsko unijo maja 2004 zavezana k uresničevanju in izvajanju zgoraj navedenih naravovarstvenih direktiv. Na podlagi strokovnih kriterijev je bilo v letu 2004 opredeljenih 26 posebnih varstvenih območij za ptice (vključno s celotnim Ljubljanskim barjem) in 260 posebnih ohranitvenih območij za habitate in vrste.

19. aprila 2013 je Vlada RS  z uredbo določila spremembe omrežja Natura 2000. Tako ima sedaj Slovenija določenih 368 območij, od tega jih je 338 določenih na podlagi direktive o habitatih in 30 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 37 odstotkov površine Slovenije. Območja se pretežno prekrivajo, saj je več kot polovica površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah.


Območja Natura 2000 na Ljubljanskem barju so obarvana zeleno.

 

Slednje je sicer poklon našemu dosedanjemu odnosu do narave, obenem pa velika odgovornost. Država je namreč območja Natura 2000 dolžna tudi ustrezno varovati in zagotavljati ohranitev ugodnega stanja vrst in njihovih življenjskih prostorov ter preverjati vse načrte in ukrepe, ki bi utegnili vplivati na vrste in habitate. Ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje in njegovo uspešno upravljanje pomenita neposredno implementacijo naravovarstvenih zahtev Evropske unije.

Na Ljubljanskem barju kot posebnem varstvenem območju za ptice varujemo naslednje vrste ptic:
1. bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
2. kobiličar (Locustela naevia)
3. kosec (Crex crex)
4. kvakač (Nycticorax nycticorax)
5. močvirski lunj (Circus pygargus)
6. pepelasti lunj (Circus cyaneus)
7. pisana penica (Sylvia nisoria)
8. poljski škrjanec (Alauda arvensis)
9. prepelica (Coturnix coturnix)
10. priba (Vanellus vanellus)
11. rakar (Acrocephalus arundinaceus)
12. rdečenoga postovka (Falco vespertinus)
13. repaljščica (Saxicola rubetra)
14. rjava čaplja (Ardea purpurea)
15. rjavi lunj (Circus aeruginosus)
16. rjavi srakoper (Lanius collurio)
17. sloka (Scolopax rusticola)
18. sršenar (Pernis apivorus)
19. velika bela čaplja (Casmerodius albus (Egretta alba))
20. velika uharica (Bubo bubo)
21. veliki skovik (Otus scops)
22. veliki strnad (Miliaria calandra)
23. veliki škurh (Numenius arquata)
24. zlata prosenka (Pluvialis apricaria)
25. žerjav (Grus grus)

bičja trstnica repaljščica
  veliki škurh


Rastlinske in živalske vrste

Sesalci:
1. mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
2. navadni netopir (Myotis myotis)
3. vidra (Lutra lutra)

Plazilci:
4. močvirska sklednica (Emys orbicularis)

Dvoživke:
5. človeška ribica (Proteus anguinus)
6. hribski urh (Bombina variegata)
7. veliki pupek (Triturus carnifex)

Ribe
8. blistavec (Leuciscus souffia)
9. kapelj (Cottus gobio)
10. nežica (Cobitis taenia)
11. pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
12. platnica (Rutilus pigus)
13. pohra (Barbus meridionalis)
14. potočni piškur (Eudontomyzon spp.)
15. sulec (Hucho hucho)
16. činklja (Misgurnus fossilis)

Metulji
17. barjanski okarček (Coenonympha oedippus)
18. travniški postavnež (Euphydryas aurinia)
19. močvirski cekinček (Lycaena dispar)
20. strašnični mravljiščar (Maculinea teleius)

Hrošč
21. puščavnik (Osmoderma eremita)

Rak
22. navadni koščak (Austropotamobius torrentium)

Kačji pastirji:
23. koščični škratec (Coenagrion ornatum)
24. veliki studenčar (Cardulegaster heros)

Školjka:
25. navadni škržek (Unio crassus)

Polž:
26. drobni svitek (Anisus vorticulus)
27. ozki vretenec (Vertigo angustior)

Rastlina:
28. Loeslova grezovka (Liparis loeseli)



 

vidra

barjanski okarček

koščični škratec

Loeselova grezovka

 

... ter habitatni tipi Ljubljanskega barja, varovani s habitatno direktivo:
- ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
- ilirski bukovi gozdovi
- obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja - mehkolesna loka
- jame, ki niso odprte za javnost
- bazična nizka barja
- nižinski ekstenzivno gojeni travniki
- nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem
- travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh
- vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez