ljubljansko barje
SLO ENG  

Ljubljansko barje je območje Natura 2000

Posledice razvoja tehnologije, gospodarstva, kmetijstva in drugih dejavnosti človeka v Evropi se kažejo predvsem v izginjanju naravne dediščine. V Evropi je vse manj naravnih življenjskih prostorov, mnoge občutljive vrste rastlin in živali so se znašle na robu preživetja ali so celo izumrle. Spremembe so najbolj izrazite v nižinah in drugih človeku lažje dostopnih predelih. Tako so postopoma izginjala predvsem mokrišča, poplavni gozdovi in travniki, do velikih sprememb pa je prišlo tudi v kulturni krajini. Predeli, ki jim je kljub naravi nenaklonjeni preteklosti uspelo ohraniti prvotno podobo, so danes zatočišča številnih močno ogroženih živali in rastlin. Projekt Evropske unije "Natura 2000" je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov- habitatov. Po enotnih merilih izbrana območja sleherne države članice Evropske unije skupaj tvorijo mrežo območij Natura 2000 , temelj čezmejnega varstva in ohranjanja narave.

Območja Nature 2000 tvorijo posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi določil Direktive o ohranjanju prostoživečih vrst ptic (79/409/EEC) in posebna ohranitvena območja, določena na podlagi Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC).

Slovenija je od vstopa v Evropsko unijo maja 2004 zavezana k uresničevanju in izvajanju zgoraj navedenih naravovarstvenih direktiv. Na podlagi strokovnih kriterijev je bilo opredeljenih 26 posebnih varstvenih območij za ptice (vključno s celotnim Ljubljanskim barjem) in 260 posebnih ohranitvenih območij za habitate in vrste. Območje Nature 2000 v Sloveniji torej pokriva več kot 35 odstotkov celotne površine države, kar kaže na veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter izjemno ohranjeno naravo. Območja Natura 2000 v Sloveniji so dom 111 ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, ki jih varuje t.i. habitatna direktiva in 105 vrstam, ki jih varuje t.i. ptičja direktiva. Upoštevajoč število varovanih vrst in pokritost ozemlja z območji Nature 2000 je Slovenija na prvem mestu med državami članicami Evropske unije.
 
Območja Natura 2000 na Ljubljanskem barju so obarvana temno zeleno,  svetlejša zelena pa označuje območja, ki jih Evropska komisija zaenkrat še proučuje.

Slednje je sicer poklon našemu dosedanjemu odnosu do narave, obenem pa velika odgovornost. Država je namreč območja Natura 2000 dolžna tudi ustrezno varovati in zagotavljati ohranitev ugodnega stanja vrst in njihovih življenjskih prostorov ter preverjati vse načrte in ukrepe, ki bi utegnili vplivati na vrste in habitate. Ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje in njegovo uspešno upravljanje pomenita neposredno implementacijo naravovarstvenih zahtev Evropske unije.

Na Ljubljanskem barju kot posebnem varstvenem območju za ptice varujemo naslednje vrste ptic:
- bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
- čapljica (Ixobrychus minutus)
- črna štorklja (Ciconia nigra)
- kobiličar (Locustella naevia)
- kosec (Crex crex)
- pepelasti lunj (Circus cyaneus)
- pisana penica (Sylvia nisoria)
- prepelica (Coturnix coturnix)
- priba (Vanellus vanellus)
- rakar (Acrocephalus arundinaceus)
- rdečenoga postovka (Falco vespertinus)
- rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis)
- repaljščica (Saxicola rubetra)
- rjava penica (Sylvia communis)
- rjavi srakoper (Lanius collurio)
- rumena pastirica (Motacilla flava)
- slavec (Luscinia megarhynchos)
- sloka (Scolopax rusticola)
- sršenar (Pernis apivorus)
- veliki skovik (Otus scops)
- veliki škurh (Numenius arquata)
- vodomec (Alcedo atthis)
 

bičja trstnica repaljščica
rjava penica veliki škurh


Rastlinske in živalske vrste

Sesalci:
- mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
- vidra (Lutra lutra)

Plazilci:
- močvirska sklednica (Emys orbicularis)

Dvoživke:
- človeška ribica (Proteus anguinus)
- hribski urh (Bombina variegata)
- veliki pupek (Triturus carnifex)

Ribe
- blistavec (Leuciscus souffia)
- kapelj (Cottus gobio)
- nežica (Cobitis taenia)
- pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
- platnica (Rutilus pigus)
- pohra (Barbus meridionalis)
- potočni piškur (Eudontomyzon spp.)
- sulec (Hucho hucho)

Metulji
- barjanski okarček (Coenonympha oedippus)
- močvirski cekinček (Lycaena dispar)
- strašnični mravljiščar (Maculinea teleius)

Kačji pastirji:
- koščični škratec (Coenagrion ornatum)
- veliki studenčar (Cardulegaster heros)

Školjka:
- navadni škržek (Unio crassus)

Polž:
- drobni svitek (Anisus vorticulus)
- ozki vretenec (Vertigo angustior)

Rastlina:
- Loeselova grezovka (Liparis loeseli)

vidra

barjanski okarček

koščični škratec

Loeselova grezovka

 

... ter habitatni tipi Ljubljanskega barja, varovani s habitatno direktivo:
- ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
- ilirski bukovi gozdovi
- obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja - mehkolesna loka
- jame, ki niso odprte za javnost
- bazična nizka barja
- nižinski ekstenzivno gojeni travniki
- nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem
- travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh
- vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez