ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Marec 2017
PTSČPSN
 
1 2 345
6789101112
13141516171819
2021 2223242526
2728293031

Ustanovitev parka

Ljubljansko barje smo kot območje izjemne naravne in kulturne dediščine začeli prepoznavati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Sicer pa je preteklost tega močvirnega območja  zadnjih tristo let vezana predvsem na poskuse ukrotitve narave z bolj ali manj posrečenimi projekti izsuševanja, pridobivanja kmetijskih zemljišč in gospodarskega izkoriščanja. Še v letih po drugi svetovni vojni je bil v resni razpravi projekt dokončne izsušitve Barja, za katerega je bolj po sreči kot pameti zmanjkalo denarja. Kljub temu, da so se že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja  pojavili  prvi poskusi zavarovanja narave na Barju,  še danes ni  nič nenavadnega stališče, da je  ljubljanski "marost" vzrok ljubljanske megle, nezdravo okolje s kopico insektov, območje skromnih kmetijskih potencialov, nujno  potrebno osušiti in iz njega končno napraviti kaj koristnega. Na majhnem prostoru, kot je Slovenija, je mnogokrat težko uskladiti vse interese v prostoru. Vetrnice ali park, avtocesta ali kmetijsko zemljišče, stanovanja ali deponija? Podobna zgodba se je odvila tudi na Ljubljanskem barju. Glas zagovornikov ohranjene narave je bilo sicer slišati, a kot kaže  je pri odločevalcih vendarle prevladala logika  nekonfliktnega popuščanja tistim interesnim skupinam, ki so na Ljubljanskem barju videli predvsem možnost za zaslužek.

Sporazum o sodelovanju pri  razglasitvi KP Ljubljansko barje

Devetdeseta so prinesla  razmah nevladnih ekoloških gibanj, raziskave in inventarizacije naravne in kulturne dediščine Barja, v tedaj še oddaljeni Evropi pa prve zavezujoče dokumente o obvezi držav članic po varovanju narave in biotske raznovrstnosti. Posledica je bil podpis Sporazuma o sodelovanju pri razglasitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje (1998) med občinami na območju Ljubljanskega barja (Ljubljana, Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Ig, Škofljica) ter ministrstvi, pristojnimi za kmetijstvo, okolje in kulturo. Težko je reči, kdo je ob podpisu sporazuma držal figo v žepu, saj je sporazum bolj kot ne ostajal nerealiziran kos papirja. V času trajanja projekta so bile sicer pripravljene številne strokovne podlage, potrebne za razglasitev Barja kot krajinskega parka, zaradi česar je Barje danes eno najbolj raziskanih območij v Sloveniji, zmanjkalo pa je volje in sredstev za najpomembnejši korak - razglasitev zavarovanega območja. Stvari so se premaknile šele z noveliranim Sporazumom o ustanovitvi KP Ljubljansko barje  iz leta 2007, na podlagi katerega se je v projekt ustanavljanja aktivneje vključilo resorno ministrstvo za okolje in s katerim so bile jasneje določene tudi pristojnosti in odgovornosti posameznih nosilcev, vzpostavljena je bila struktura vodenja in financiranja projekta ustanovitve krajinskega parka.

Slovenska zakonodaja s področja ohranjanja narave opredeljuje več različnih oblik zavarovanih območij, od nacionalnih parkov do manjšin rezervatov. Krajinski park je definiran kot območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost, kar vsekakor velja za Ljubljansko barje, ki je v današnji obliki rezultat tako naravnih procesov kot človekove dejavnosti. Ustanovitev krajinskega parka in režimi delovanja torej ne pomenijo zgolj udejanjanja ohranjanja vrst in njihovih življenjskih prostorov, temveč tudi aktivno vključitev lokalnega prebivalstva, lokalnih skupnosti, interesnih skupin in podjetniških iniciativ v vse aktivnosti načrtovanja in upravljanja z zavarovanim območjem.

Akt o ustanovitvi zavarovanega območja

Do pomladi 2008 so bila pripravljene strokovne podlage za zavarovanje (varstvo narave, varstvo kultune dediščine, razvoj ključnih dejavnosti), do poletja istega leta pa je bilo tako strokovno kot politično (strokovni in programski svet) usklajeno besedilo osnutka Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Skladno z Zakonom o ohranjanju narave je bil osnutek dva meseca v javni obravnavi, organiziranih je bilo tudi enajst javnih  predstavitev v krajih na območju Ljubljanskega barja, ki se jih je udeležilo več sto domačinov. Na javnih predstavitvah je bilo predstavljen osnutek Uredbe, naravovarstvena izhodišča in prednosti ustanovitve  krajinskega parka. 

Organizacije in posamezniki so v nadaljnjem postopku posredovali več deset dopolnil in pripomb na besedilo uredbe, usklajeno in dopolnjeno besedilo uredbe  pa je bilo jeseni 2008 poslano v obravnavo na Vlado RS.