ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2017
PTSČPSN
 
1 2345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Zakaj kupovati lokalno?

Razlog, zakaj raje poiskati pridelovalca zelenjave, pri katerem veste kako raste

Dr. Borut Vrščaj, pedolog in univ. dipl. inženir agronomije na Kmetijskem inštitutu RS, je bil v intervjuju za 7Dni takole slikovit: "Res je najlažje stopiti do trgovine in kupiti poceni solato. Najbrž se tudi malokdo vpraša, ali je z nekim izdelkom, ki tako malo stane, res lahko vse v redu. In nesporno dejstvo je, da imamo premalo nadzora nad tem, kako kakovostno hrano uvažamo. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo pred časom izvajali projekt o onesnaženosti, o kakovosti zelenjave, pridelane na mestnih vrtičkih, pa smo raziskavo samoiniciativno razširili še na ponudbo v trgovinah, da lahko primerjamo, kaj meščani jedo. V trgovinah praktično vseh najbolj znanih trgovskih mrež smo solato kupili in jo analizirali na vsebnost nitratov. Verjemite, da so bile številke zelo problematične."
 

Več v tedniku 7 dni: Radi bi domačo hrano, a ne domačega kmetijstva


Na enem hektaru zelenjave eno delovno mesto

V Kmečkem glasu, z dne 27.7.2012 lahko preberemo, …

  • … da je domača zelenjava je trikrat manj obremenjena s pesticidi kot zelenjava iz uvoza,
  • … da sta domača sadje in zelenjava iz lokalnega okolja praviloma bolje optimalno dozorela in imata višjo hranilno vrednost,
  • … kakšna je bila situacija na trgu s svežo zelenjavo leta 2011.V

 

Več v Kmečkem glasu, z dne 27.7.2012: Na enem hektaru zelenjave eno delovno mesto


Ali v Sloveniji pridelamo dovolj hrane za lastne potrebe?

Morda se tako zdi, a stvarnost je drugačna. Delo, z dne 19.6.2012* poroča, da na slovenskih njivah, travnikih in v hlevih »zraste« za potrebe prebivalcev Slovenije dovolj le mleka, perutninskega mesa, jajc, hmelja in vina. Glede vsega ostalega smo po obsegu pridelave krepko podhranjeni. Torej moramo hrano v določeni meri uvažati.

Preberemo lahko tudi, da smo se v osamosvojitvenem letu 1991 še lahko pohvalili z 90-odstotno stopnjo prehranske samopreskrbe. Leta 2008 je bila ta le še polovična. Zdaj je, pravijo nekateri analitiki, še za desetino nižja. Izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da je v rastlinski proizvodnji stopnja samopreskrbe od 33- do 77-odstotna, seveda odvisno od rastlin, ki jih pridelujemo, in od tega, koliko jih je.

Kot je pisalo v Delu, z dne 11.06.2012**, smo leta 2011 pokrili:
- 37 odstotkov potreb po zelenjavi,
- 63 odstotkov po krompirju,
- 69 odstotkov po žitih.
Glede samooskrbe z mesom smo precej na boljšem. Leta 2010 in 2011 je ta dosegala 2010 dosegla 85 odstotkov.


Več v Delu, 19.6.2012*, Samopreskrba s hrano: varljivo izobilje


Zakaj vse manj pridelujemo?

Največji problem premajhne prehranske samooskrbe se pojavi ob nenadnih ali daljše obdobje trajajočih neugodnih vremenskih pojavih (toča, dolgotrajno deževje, suša) ali v drugih kriznih razmerah, ki lahko prizadenejo večja območja. V teh primerih nam tudi uvoz bi mogel pomagati.

Morda bi lahko rekli, da je za nizko samooskrbo krivo izgubljanje kmetijskih površin, a temu ni čisto tako. Prvi vzrok izgube kmetijskih površin je zaraščanje, ker se danes kmetovati »ne izplača« več. Temu botrujejo zelo poceni uvožena hrana in nizke odkupne cene pridelkov, kar je povezano s subvencioniranjem pridelave. Rezultat je opuščanje kmetovanja in s tem zaraščanje površin.

Drug vzrok krčenja kmetijskih površin je razpršena, slabo načrtovana urbanizacija. Po podatkih, ki jih najdemo v Delu, z dne 11.6.2012***, se je stihijska gradnja v obdobju od 1993 do 2005 povečala za 134 odstotkov. To v absolutnih številkah pomeni, da je bilo v povprečju na novo pozidanih 4,3 hektarov kmetijskih površin na dan. Nek drug vir pa navaja, da pozidamo približno 7 ha kmetijskih zemljišč na dan, to je za eno povprečno veliko slovensko kmetijo!

Slovenija ima najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca med evropskimi državami. Najkakovostnejših zemljišč , to so njive in vrtov, pa celo manj kot 40 % evropskega povprečja. V Delu, z dne 11.6.2012** lahko preberemo, da smo imeli v 60. letih prejšnjega stoletja 1.875 m2 njiv in vrtov na prebivalca, medtem ko jih je bilo leta 2010 le 830 m2. Postavlja se vprašanje, kaj nas ovira, da bi izkoriščali degradirane površine?

Več lahko preberete v:
- Delu, 11.6.2012**: Pridelamo skoraj dve tretjini premalo zelenjave
- Delo, 11.6.2012***: Hrane ni mogoče pridelovati na pozidanih njivah


Še hitreje in lažje od njive do hiše

Če želimo kmetijsko zemljišče spremeniti v zazidljivo parcelo, moramo na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih zaprositi za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Pri tem pa je potrebno plačati nadomestilo, ki je edino orodje za zavarovanje kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem. V parlamentarno obravnavo pa je bil vložen predlog zakona, ki prav to nadomestilo ukinja.

Nevladne organizacije, strokovnjaki in širša javnost, ki se zavzemajo za zavarovanje kmetijskih zemljišč pred nadaljnjim krčenjem in pozidavo, združilo v skupnosti Tretji člen, tako zahtevajo:
• da javni interes postavite pred zasebnega in zavarujete prehransko varnost Slovenije,
• da odločevalci upoštevajo 71. člen ustave, ki nalaga posebno varstvo kmetijskih zemljišč,
• da parlamentarci zavrnejo tako skrajšani postopek za sprejem zakona kot sam predlog zakona, ki ukinja varovanje kmetijskih zemljišč.

Več na: Tretji člen – Kmetijska zemljišča: Pridružite se pozivu za ohranitev kmetijskih zemljišč
 

Še nekaj zanimivega branja in gledanja na temo samooskrbe: