ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

September 2018
PTSČPSN
 
12
345 6789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Vode so vir življenja in dom številnih vrst, ne pa smetišča!

Objavljeno 22.08.2018 » Aktualne novice

V poletnih mesecih vode vabijo v svoje naročje vse več kopalcev in hladu željnih sprehajalcev. Domačini, gasilska društva, ribiške družine, jamarska društva in Ekologi brez meja pa opozarjajo, da za obiskovalci ostaja v vodah tudi ogromno odpadkov. V mesecu avgustu sta bili zato v Močilniku in v Jezeru pri Podpeči (imenovano tudi Podkrimsko jezero) izvedeni dve čistilni akciji.


Potapljači čistijo dno Jezera pri Podpeči, foto: Nina Antić

V Podkrimskem jezeru so potapljači Gasilskega društva Barje (inštruktorja Lojze in Miha Zadnikar, potapljač Žiga Žlogar) in inštruktor jamskega potapljanja iz Jamarske zveze Slovenije Matej Mihailovski ob podpori petih članov Ribiške družine Barje v sklopu Akcije Očistimo Slovenije na plano izvlekli okoli 300 kg odpadkov. Med njimi je bilo največ steklene in plastične embalaže. Blizu prvega pomola se je nahajala tudi železna palica, ki je bila tik pod površjem. V bližini drugega pomola pa so potapljači naleteli celo na italijansko ročno bombo, ki so jo naslednji dan predstavniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi varno odstranili.

Vsi najdeni odpadki kažejo na res žalosten odnos do ostalih, obzirnejših obiskovalcev in kopalcev tega jezera, ki predstavlja geomorfološko, hidrološko in ekosistemsko naravno vrednoto. Na prvi pogled majhno kraško jezerce se ponaša s številnimi presežki. Potapljači so jezeru namerili preko 50 metrov globine. Hidrogeolog dr. Mihael Brenčič je zapisal, da ob intenzivnih padavinah gladina jezera zaniha za okoli 3 metre in poplavi okoliške ravnine. Ribiči pa so v jezeru našteli preko deset vrst rib: krape, ščuke, amurje, smuče, linje, ostriže, klene, rdečeoke in rdečeperke. V času čiščenja so potapljači našli tudi jelševce, naše največje potočne rake.

 


Jelševec, foto: Tine Schein

V zatrepni dolini Močilnik sta čistilno akcijo dna Ljubljanice izvedla Dušan Breščak in Damjan Debevec. Nabrala sta za tri 100 litrske vreče steklovine, eno 100 litrsko vrečo embalaže, eno 150 litrsko vrečo mešanih odpadkov, 5 litrsko plastenko rabljenega kuhinjskega olja, akumulator in razno železje. 


Nabirka odpadkov z dna Ljubljanice v Močilniku, foto: Damjan Debevec

Celotna struga reke Ljubljanice skupaj z izviri na obrobju Ljubljanskega barja predstavlja ožje zavarovano območje Krajinskega parka Ljubljansko barje. Najbolj znani izviri reke Ljubljanice se nahajajo prav v Močilniku, in napajajo Malo Ljubljanico. Izviri sosednje zatrepne doline Retovje pa napajajo Veliko Ljubljanico. Skrivnostna pota kraške Ljubljanice si lahko ogledate na informativnem modulu v Retovju in na razstavi Moja Ljubljanica na Vrhniki. Reka Ljubljanica se ponaša tudi s pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst. V naročju reke in njenih pritokov se zopet pojavljata vidra in bober. Slikovito predstavitev obeh vrst si lahko ogledate na informativnih tablah na notranjem dvorišču Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. 


Vidra, foto: Hrvoje Oršanič

Reka v svojem naročju pestuje tudi skrite zaklade, ki s prostim očesom niso vidni. Tak primer so mikroskopska bitja, kremenaste alge-diatomeje, ki nam govorijo o ekološkem stanju vodnih teles in so zrcalo našega odnosa do okolja. Zelo hitro odgovorijo na spremembe v okolju z zmanjšano številčnostjo, na žalost pa tudi z izginjanjem vrst.


Kremenasta alga Thalassiosira weissflogii, foto: dr. Kazimir Drašlar

Upadanje vrst pa je lahko usodno tudi za nas ljudi, saj kar 40 % kisika, ki ga pravkar vdihavamo, pridelajo diatomeje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



Nazaj