ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

November 2018
PTSČPSN
 
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930

Spoznavanje naravnih parkov na Obali

Objavljeno 24.10.2018 » Aktualne novice

Zadnje tople jesenske dneve smo zaposleni v JZ Krajinski park Ljubljansko barje izkoristili za obisk naravnih parkov na Obali. Tako smo na dvodnevni izobraževalni ekskurziji obiskali kar tri parke, in sicer Krajinski park Debeli rtič, Naravni rezervat Škocjanski zatok in Krajinski park Strunjan.

V petek, 19. oktobra, smo dopoldanski program pričeli na obali v Valdoltri, od koder nas je po nedavno ustanovljenem Krajinskem parku Debeli rtič popeljal Andrej Stjepić Sambole, strokovni sodelavec za okolje in prostor v Občini Ankaran. Naša pot nas je sprva vodila pod flišnatim klifom Debeli rtič, ki se kot kamniti velikan dviguje nad morsko gladino, ter se nadalje sprehodili skozi vinograde nad klifom, vse do našega izhodišča v Valdoltri. Tako smo si ogledali del slovenske obale, ki z izjemo nekaj kopališč in počitniških naselij še ohranja svojo prvotno naravno podobo.

Kamniti velikan, foto: Barbara Vidmar

Zatem smo se odpravili na ogled sredozemskega slanega travnika pri sv. Nikolaju, ki leži v bližini Ankarana in predstavlja edinstven primer slanoljubnih rastlinskih združb na vlažnih, plitvih in muljastih slanih tleh na naši obali. Sprehodili smo se še do t. i. pokopališča školjk, ki se nahaja v bližini. Vam imena srčanka, dondola, bodičasti volek, vretence ali slonovi zobki ne povedo ničesar? Potem le hitro pot pod noge do zaliva sv. Katarine, kjer boste lahko tudi vi, tako kot smo jo mi, občudovali raznolikost školjčnih lupin.

Pokopališče školjk, foto: Barbara Vidmar

Pot nas je vodila v Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer nas je že čakala Bojana Lipej, koordinatorica izobraževanja, in nam za začetek našega obiska razkazala prostore informacijskega centra. Da pa bi doživeli njene besede tudi v živo, smo se podali po krožni učni poti, na kateri smo najprej naleteli na Dašo Stavber, ki skrbi za konje v rezervatu. Močvirne travnike v rezervatu namreč vzdržujejo tako s košnjo kot s pašo konj in istrskega oziroma podolskega goveda, ki smo si ga ogledali na prvi opazovalni točki. Z razglednega stolpa sredi rezervata smo imeli kasneje lep razgled na okolico, v njegovih prostorih pa smo se seznanili tudi z zgodovino Škocjanskega zatoka.

Prvi trenutki na učni poti v Škocjanskem zatoku, foto: Barbara Vidmar

Poznopopoldanski in večerni del dneva smo preživeli v Krajinskem parku Strunjan, kjer nas je direktor parka Robert Smrekar sprejel z glasbeno dobrodošlico ter degustacijo školjk iz bližnjega školjčišča. Ob koncu dneva nas je v bližnjem nasadu oljk Viljanka Vesel seznanila še s pridelavo oljčnega olja, ki smo ga lahko tudi poskusili. 

V Sečoveljskih solinah smo se seznanili s postopkom pridelave soli, foto: Barbara Vidmar

Spoznavanje Krajinskega parka Strunjan smo nadaljevali naslednji dan, ko nam je naravovarstveni nadzornik Luka Kastelic razkazal informacijski center, kjer smo si ogledali dva slikovita filma o parku in barvitem življenju v njem, ter nas zatem popeljal na kratek sprehod po solinah, kjer nam predstavil pridelavo soli. Za konec naše strokovne ekskurzije na Obali pa smo se odpravili še na vrh Strunjanskega klifa, ki je skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat.

Kljub temu da je večina slovenske morske obale pozidane oziroma spremenjene zaradi vplivov človeka, pa na njej lahko opazujemo pisan živalski in rastlinski svet.

 



Nazaj