ljubljansko barje
SLO ENG  

Sava TIES - Kaj se dogaja na pilotnih območjih?

Objavljeno 03.08.2020 » Aktualne novice

Ko se narava začne prebujati, semena kaliti in drevesa zeleneti se začnejo tudi terenske aktivnosti projekta Sava TIES. Tekom lanskega ter letošnjega leta na sedmih pilotnih območjih, ki se nahajajo v zavarovanih območjih v porečju Save preizkušamo učinkovitost različnih metod odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin.
V Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini poteka odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin kot so navadna barvilnica, sirska svilnica, veliki pajesen, japonski dresnik, žlezava nedotika in zlata rozga. To so vrste, ki predstavljajo grožnjo biotski pestrosti, povzročajo veliko ekonomsko škodo, nekatere pa imajo negativen vpliv tudi na zdravje ljudi. Invazivne tujerodne vrste naravno ne živijo v našem okolju, sem smo jih namerno ali nenamerno prinesli ljudje. Tu nimajo naravnih sovražnikov in se nenadzorovano širijo, tudi preko koridorjev kot je reka Sava. Obsežnost škode, ki jo povzročijo in strošek njihovega obvladovanje je odvisen od tega kako hitro jih najdemo, prepoznamo ter začnemo odstranjevati. Projekt Sava TIES ter organizacije članice mreže parkov v porečju Save smo se združili z namenom, da najdemo najučinkovitejše načine za boj proti invazivnim tujerodnim vrstam ter za blaženje njihovega negativnega vpliva. Prinašamo vam kratek pregled aktivnosti, ki potekajo na pilotnih območjih.

  

Krajinski park Ljubljansko barje (Slovenija)

Preteklo leto smo spomladi, poleti in jeseni na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje preizkušali učinkovitost različnih metod odstranjevanja zlate rozge (Solidago sp.), žlezave nedotike (Impatiens glandulifera) in velikega pajesena (Ailanthus altissima).  Preizkušali smo tri metode odstranjevanja zlate rozge – mulčenje,  košnjo ter frezanje. Da bi ovrednotili uspešnost odstranjevanja smo lani in letos spomladi, pred prvim odstranjevanjem, prešteli rastline zlate rozge na 24 kvadrantih znotraj pilotnega območja, ocenili njihovo pokrovnost ter izmerili povprečno višino. Pri ročnem odstranjevanju žlezave nedotike so nam pomagali dijaki smeri naravovarstveni tehnik iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Poleg tega pa smo preizkusili še metodo mulčenja in pred odstranjevanjem prešteli število rastlin na manjših kvadrantih znotraj pilotnega območja. Manjša drevesa velikega pajesena smo odstranjevali s pomočjo »extractigatorja«, orodja ki omogoča učinkovito puljenje manjših dreves skupaj s koreninami.

                                 

                                 Mulčenje žlezave nedotike (Foto: JZ KPLB)
 

                     

Pilotno območje po prvem odstranjevanju zlate rozge (Foto: JZ KPLB)

 

Odransko in Lonjsko polje (Hrvaška)

Naši partnerji na Hrvaškem na dveh zavarovanih območjih odstranjujejo navadno amorfo (Amorpha fruticosa), ki prerašča opuščene travnike. Odstranjujejo jo na 10 ha v bližini Osekovega na Lonskem polju ter na 4 ha poleg Velešovca na Odranskem polju. Odstranjevanje je potekalo s traktorskim mulčerjem. Navadna amorfa prerašča velike površine polj in predstavlja težave za živino, kmetijstvo, protipoplavno zaščito ter lokalno živalstvo in rastlinstvo. Na Lonjskem polju je bilo pilotno območje razdeljeno na tri dele, na katerih so bile testirane različne metode – prvi del je bil prepuščen naravni sukcesiji, drugega so mulčili, na tretjem pa se pase živina. 

  

Pilotno območje Osekovo                                 Odransko polje (Foto: Safarek production)

(Foto: Naravni park Lonjsko polje)                                    

 

Zavarovano območje Tišina (Bosna in Hercegovina)

Tekom prve polovice leta 2020 so na območju Tišine – najmlajšega zavarovanega območja v  Bosni in Hercegovini - odstranjevali navadno amorfo (Amorpha fruticosa), v manjši meri pa tudi  negundovec (Acer negundo) ter oljno bučko (Echinocystis lobata). Te vrste so tja namenoma ali ne namenoma prinesli ljudje, letos pa jih na območju 2,5 ha odstranjujejo. Občasno vzdrževanje je predvideno še do konca tega leta, jeseni pa bodo posadili domorodne drevesne vrste, s katerimi bodo renaturirali območje. Situacijo bodo podrobno spremljali in številčnost invazivnih tujerodnih vrst primerjali s stanjem pred odstranjevanjem.

   
Pilotno območje Tišina                               Oljna bučka na obali Tišine (Foto: I. Miljević)

(Foto: Center za okolje)

 

Narodni park Una (Bosna in Hercegovina)

Invazivno tujerodno vrsto, ki predstavlja največjo grožnjo rečnemu ekosistemu na območju Narodnega parka Una, češki dresnik (Reynoutria x bohemica), trenutno odstranjujejo. Preizkušajo mehanske metode, kot so mulčenje in ročno odstranjevanje rastlin s koreninami ter kemične  metode odstranjevanja - premazovanje s herbicidi na koncu rastne sezone.

Pilotno območje Narodni park Una (Foto: Narodni park Una)

 

Specialni naravni rezervat Obedska bara (Srbija)

V Naravnem rezervatu Obedska bara so navadno amorfo odstranjevali skupaj s koreninami  na območju velikem približno 5,5 ha, s čimer so povečali površino odprte vode v rezervatu za približno 1,6 ha. Monitoring stanja ptic, rib in renaturacije  je predviden za letošnje leto.

Pilotno območje Obedska bara (Foto: Vojvodinašume)

 

Specialni naravni rezervat Zasavica (Srbija)

Invazivna tujerodna vrsta sirska svilnica (Asclepias syriaca) je bila odstranjena iz 52 ha Specialnega naravnega rezervata Zasavica. Testirali so učinkovitost mehanskih (ročno puljenje in mulčenje) metod in kemičnih (premazovanje s herbicidi ob koncu rastne sezone) metod. Pred odstranjevanjem so opravili monitoring številčnosti vrste, ki ga bodo ponovili tudi letos.

Pilotno območje Zasavica (Foto: Zasavica)

 

Učinkovitost odstranjevanja teh vrst bo vidna šele v prihodnjih letih, saj je odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst dolgotrajen in zahteven proces, katerega uspešnost je opazna šele po daljšem času. Za več informacij o prihodnjih aktivnostih nam sledite na spletni strani in socialnih omrežjih!

 

 



Nazaj