ljubljansko barje
SLO ENG  


Koledar dogodkov

Februar 2019
PTSČPSN
 
1 23
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728

Barjanski okarček na Ljubljanskem barju tik pred izumrtjem?

Objavljeno 04.11.2014 » Aktualne novice

Svet javnega zavoda KP Ljubljansko barje je na svoji oktobrski seji  obravnaval problematiko upada populacije barjanskega okarčka.  Gradivo je bilo obravnavano na pobudo dr. Tatjane Čelik, članice sveta zavoda, biologinje, zaposlene na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in predstavnice Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

Barjanski okarček je ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Na Ljubljanskem barju, kjer živijo ene zadnjih slovenskih močvirskih populacij barjanskega okarčka, je velikost celotne populacije v zadnjih 20-ih letih upadla za 85%. V zadnjih petih letih so izumrle populacije na 4 nahajališčih, številčnost populacij na preostalih dveh nahajališčih se je zmanjšala za 42–97%. Razlogi za izumrtje vrste na nekaterih območjih Ljubljanskega barja in za drastično zmanjšanje številčnosti populacije na Ljubljanskem barju so neustrezno usmerjene kmetijske subvencije, ki omogočajo intenzivno, in za ohranjanje vrste v tem Natura 2000 območju, uničujoče gospodarjenje s travišči, t.j. prezgodnja in prepogosta košnja ter gnojenje, nasipavanje, preoravanje in požiganje travnikov.

Glede na to, da se večina travnikov na Ljubljanskem barju pokosi že junija, to je v času, ko je na travniku prisoten največji delež nemobilnih stadijev barjanskega okarčka – bube in jajčeca, ter prve mlade, komaj izlegle gosenice , košnja pomeni neposredno uničenje bub, jajčec in gosenic, ki se pred kosilnico ne morejo umakniti; poleg tega jih nato v balah pokošene trave odpeljejo s travnika. Preživeli stadiji (predvsem metulji in mlade gosenice iz še neodloženih jajčec) izgubijo vire hrane. Gnojenje in prezgodnja (posledično pogostokrat tudi večkratna košnja na leto), povzročata spremembe v rastlinski sestavi in strukturi vegetacije na travniku: pojavijo se druge rastlinske vrste, vegetacija postane previsoka in pregosta za obstoj barjanskega okarčka. S preoravanjem travnikov se neposredno uničijo prezimujoče gosenice, s spremembo travnika v njivo pa barjanski okarček izgubi bivališče. Enak učinek ima tudi nasipavanje materiala na travnike in posledično spreminjanje njihove namembnosti. Posledica požiganja travnika je uničenje nemobilnih (jajčece, buba) ali malo mobilnih (gosenice) stadijev barjanskega okarčka. Če se razmere ne bodo spremenile, je zelo verjetno da bo barjanski okarček do leta 2020 na Ljubljanskem barju izumrl.



Nazaj