ljubljansko barje
SLO ENG  

22.3.2019 Moja reka praznuje, moja reka povezuje, živimo z vodo

Objavljeno 21.03.2019 » Aktualne novice


Ljubljanica na Ljubljanskem barju, foto: Oskar Karel Dolenc

Reka Ljubljanica je pomembna tako za človeka kot za živalske in rastlinske vrste, ki živijo v in ob njej. Zato si reka zasluži, da jo vedno znova odkrivamo in preverjamo posege, ki smo jih naredili na njej. Ljubljanica je edini vodotok, ki odvaja površinsko vodo z poplavne ravnice Ljubljanskega barja. Reka pestuje v svojem naročju zaklade naravne in kulturne dediščine, ki pa niso samoumevni.


Sulec, foto: Marijan Govedič

Na svetovni dan voda 22. marca bomo tudi letos praznovali ob reki Ljubljanici. Letos praznovanje poteka v znamenju povezovanja. Reka namreč povezuje Barje in mesto, povezuje sedanjost in preteklost in povezuje številne raziskovalce, ki jo proučujejo. Le dobro poznavanja reke omogoča kvalitetno življenje v in ob njej. Letos nam bodo reko Ljubljanico predstavili gradbenik, biolog in arheolog. Prisluhnili bomo predstavitvi projekta Ljubljanica povezuje, predstavitvi kralja voda, sulca, in spoznavali reko Ljubljanico kot kulturni spomenik državnega pomena. Za kulturne vložke na prireditvi pa bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Dr. Ivana Korošca Borovnica.


Ljubljanica v mestu ob Fužinskem gradu, foto: Martin Vogrinc Dežman, vir: MAO

Pridružite se nam ob 17.00 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. 

Organizator prireditve: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje
Sodelujoči: Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani, Zavod za ribištvo Slovenije, Razstavišče Moja Ljubljanica, Občina Borovnica in Osnovna šola Dr. Ivana Korošca Borovnica.

 

    

 

                           

                         

 

Vabimo vas tudi na zaključno konferenco Živeti z vodo, ki bo prav tako potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana med 15.00 in 17.00. Predavatelji bodo na konferneci iskali  odgovore na vprašanja:

Kakšne prostore danes oblikujemo in gradimo v naši krajini, ki jo zaznamuje voda?
Kakšne nove pristope in metode so arhitekti in krajinski arhitekti uspeli plasirati skozi svoje projekte v zadnjih letih in kaj zanimivega načrtujejo v bližnji prihodnosti?


 

 

 



Nazaj